Samomor je vsako leto med 20 vodilnimi vzroki umrljivosti na svetu

V Sloveniji je lani zaradi samomora umrlo 394 ljudi

8. 9. 2020, 06:00 | Zdravje | Vir: STA
Samomor je vsako leto med 20 vodilnimi vzroki umrljivosti na svetu (foto: Tamino Petelinšek/STA) Tamino Petelinšek/STA

Preprečevanje samomora je naloga vseh v družbi, opozarjajo strokovnjaki pred 10. septembrom, svetovnim dnevom preprečevanja samomorov. Smrti zaradi samomora lahko preprečujemo, pri čemer lahko sodeluje vsakdo, so pred svetovnim dnevom poudarili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Samomorilno vedenje lahko prizadene vsakogar od nas ali naših bližnjih, samomor pa je vsako leto med 20 vodilnimi vzroki umrljivosti na svetu. Zaradi samomora vsako leto umre več kot 800.000 ljudi, kar pomeni, da se vsakih 40 sekund zgodi en samomor. V Sloveniji je lani zaradi samomora umrlo 394 ljudi, in sicer 307 moških in 87 žensk, so zapisali na NIJZ.

Količnik samomorov, ki predstavlja število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev, je v Sloveniji lani znašal 18,86, kar je nekaj več kot leto prej, ko je znašal 17,08 in je bil najnižji v zadnjih nekaj desetletjih. Kljub temu je ostal pod 20, kot znaša povprečje zadnjega desetletja.

Po besedah Saške Roškar z NIJZ v Sloveniji moški umirajo zaradi samomora približno štirikrat pogosteje kot ženske. Razlike so tudi med vzhodnim in zahodnim delom države, saj je samomorov več na vzhodu. V primerjavi z mednarodnim povprečjem izstopa tudi visok količnik samomorov med starejšimi.

Prepoznavanje ljudi v stiski zahtevna naloga

"Samo strokovnjaki vsekakor ne moremo preprečiti vseh samomorov. Vsakdo od nas namreč kdaj doživlja kakšne težke življenjske trenutke in če imamo ob sebi ljudi, ki so nam v takih trenutkih v oporo, je seveda lažje," je za STA pojasnila Vita Poštuvan iz Slovenskega centra za raziskovanje samomora pri Inštitutu Andreja Marušiča na Univerzi na Primorskem, ki je nacionalna predstavnica pri Mednarodni zvezi za preprečevanje samomora.

Ljudi v stiski moramo najprej prepoznati, kar pa je zahtevna naloga, poudarja Poštuvanova. Znake, da nekdo razmišlja o samomoru, lahko morda razberemo, če oseba spremeni vedenje. Morda ima simptome depresije in brezupa ter se zapira vase. Morda kdaj tudi pripomni: "Kmalu vam bo lažje brez mene."

V takšnih situacijah je osebo ključno vprašati, ali svoje težave ocenjuje kot tako hude, da razmišlja o samomoru, je izpostavila Poštuvanova. "Brez tega ne moremo točno vedeti, kaj se dogaja z drugimi," je pojasnila. Ob tem pa ugotavlja, da si ljudje pogosto ne upajo postaviti tega vprašanja v strahu, da bo odgovor pritrdilen.

V Slovenskem centru za raziskovanje samomora so letos prav zato izdali knjižico Pogovor o samomoru. Praktični priročnik za pogovor o najtežjih življenjskih vprašanjih v petih korakih opisuje, kako nasloviti tak pogovor.

Pravočasna pomoč prispeva k preprečevanju hujših zapletov v duševnem zdravju

V prizadevanjih za manj samomorov je treba po mnenju Poštuvanove zagotavljati tudi kakovostne programe preventive in obravnave. Preventiva se začne že denimo z delavnicami za otroke v šoli, da se naučijo konstruktivnega izražanja čustev in soočanja z življenjskimi izzivi, nadaljuje pa z različnimi aktivnostmi za ljudi v stiski in njihove svojce. Ključno za spremembe v družbi je, da programi niso le muha enodnevnica, ampak da so zagotovljene sistemske in dolgoročne rešitve, je poudarila.

V okviru Slovenskega združenja za preprečevanje samomora že 14 let deluje center za psihološko svetovanje Posvet, ki posameznikom, parom in družinam nudi strokovno psihološko pomoč pri reševanju problemov. Iz prve svetovalnice v Ljubljani so skupaj s celjsko svetovalnico razvili nacionalno mrežo svetovalnic v 13 mestih, so navedli na NIJZ.

Svetovanje, ki ga nudijo visoko usposobljeni strokovnjaki, je brezplačno, zanj pa ni potrebna niti napotnica niti kartica zdravstvenega zavarovanja. Čakalne dobe so do tri tedne. Med tistimi, ki jih obiščejo, jih ima polovica težave v družini, petina jih pride zaradi depresivnosti in tesnobe, desetina zaradi slabe samopodobe, sledijo pa težave v službi ali pri študiju, prizadetost ob smrti bližnjega, težave zaradi telesnih bolezni in brezposelnost.

Program financirajo ministrstvo za zdravje, Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij in več kot 80 občin, viri pa so tudi donacije in prispevki posameznikov.

Za manj samomorov tudi akcija Prekolesarimo svet

Geslo Skupaj za preprečevanje samomora, pod katerim svetovni dan letos poteka že tretjič zapored, izpostavlja najbolj pomemben del učinkovitega preprečevanja samomora, ki sta sodelovanje in povezovanje. NIJZ, Slovenski center za raziskovanje samomora na Inštitutu Andreja Marušiča, Slovensko združenje za preprečevanje samomora, Center za psihološko svetovanje Posvet in Nacionalno združenje za kakovost življenja Ozara Slovenija zato vabijo k sodelovanju v kolesarski akciji Prekolesarimo svet, ki bo potekala od 10. septembra do 10. oktobra.

Sodelujoči z vsega sveta bodo skušali tudi letos z združenimi močmi prekolesariti 40.075 kilometrov, kolikor znaša obseg Zemlje. Namen akcije, ki se ji v Sloveniji pridružujejo že sedmo leto zapored, je razširjati zavedanje, da je samomor, sicer velik javnozdravstveni problem, mogoče preprečiti. Pobudnica akcije je Mednarodna zveza za preprečevanje samomora.

Pripravila: Polona Šega

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri