19. 11. 2021, 15:55
Sašo Dolenc: "Širjenje epidemije lahko primerjamo z gozdnim požarom."
profimedia
Sašo Dolenc, slovenski filozof, fizik, urednik, pisatelj, prevajalec in novinar, na družbenih omrežjih pogosto deli svoje poglede na aktualna dogajanja v znanosti, zadnje leto in pol pa se na javnost pogosto obrača s poljudnimi razlagami pandemije in koronavirusne bolezni. V nadaljevanju povzemamo njegovo pisanje o pomenu cepljenja v obliki alegorije z gozdnim požarom.
Takole je zapisal:
Širjenje epidemije lahko primerjamo z gozdnim požarom. Plameni predstavljajo virus, drevesa pa ljudi. Pri močno nalezljivi bolezni se virus širi med ljudmi podobno kot plameni po izsušenem gozdu. Že majhna iskra lahko zaneti plamen, ki v kratkem času povzroči, da ogenj zajame velik del gozda.
Vsakdo, ki ima v sebi protitelesa proti virusu (zaradi cepljenja ali prebolele bolezni), je v prispodobi gozdnega požara podoben drevesu, ki je močno prepojeno z vodo. Takšno drevo bo težje zagorelo, a če v okolici zelo močno gori in plameni ter vročina prihajajo od vsepovsod, se tudi močno navlaženo drevo dolgo ne bo moglo upirati in se bo prej ali slej vnelo vsaj na zunanjih vejah.
Če je v gozdu dovolj dreves močno navlaženih (cepljenje ali prebolela bolezen), se bo gozdni požar, tudi če se slučajno zaneti, težko razširil, oziroma ga bomo z gašenjem lažje obvladali.
Kaj lahko preventivno storimo, če vemo, da drevesu preti požar? Lahko ga močno navlažimo (cepljenje), obdamo z visoko betonsko ograjo (nošenje maske), presadimo na sredino gozdne jase (distanciranje, delo od doma, izogibanje druženju) ali poskrbimo za občasen naliv dežja (zračenje prostorov).
Testiranje in izolacijo ob okužbi lahko primerjamo s požarno stražo, ki neprestano spremlja, če se kje v gozdu pojavijo plameni in takoj pošlje ekipo gasilcev, da požar pogasijo oziroma omejijo (karantena).
Ker cepljenje ne povzroči le manjše dovzetnosti za okužbo, ampak dolgotrajno zelo dobro zaščiti pred hujšim potekom bolezni, to v prispodobi gozda pomeni, da bo ustrezno navlaženo drevo (cepljenje) tudi med hudim požarom morda le delno zagorelo, a požar ga zelo verjetno ne bo povsem uničil.
Verjetno se iz prispodobe razume, da zgolj pasivno čakanje, da gre požar mimo in zgori pač kar bo zgorelo, ni najbolj pametna strategija? Tudi če so drevesa, ki preživijo požar, nato odporna na nove izpostavitve plamenom (imunost po preboleli bolezni), je tveganje s požarom bistveno večje, kot so morebitne stranske posledice škropljenja z vodo (cepljenje).
Prispodoba z gozdni požarom je seveda namenjena zgolj ustvarjanju najbolj osnovne predstave o tem, kako se širi epidemija, a vseeno se mi zdi, da lahko pomaga razumeti trenutno situacijo.
Vsakdo, ki ima v sebi protitelesa proti virusu (zaradi cepljenja ali prebolele bolezni), je v prispodobi gozdnega požara podoben drevesu, ki je močno prepojeno z vodo. Takšno drevo bo težje zagorelo, a če v okolici zelo močno gori in plameni ter vročina prihajajo od vsepovsod, se tudi močno navlaženo drevo dolgo ne bo moglo upirati in se bo prej ali slej vnelo vsaj na zunanjih vejah.
Če je v gozdu dovolj dreves močno navlaženih (cepljenje ali prebolela bolezen), se bo gozdni požar, tudi če se slučajno zaneti, težko razširil, oziroma ga bomo z gašenjem lažje obvladali.
Kaj lahko preventivno storimo, če vemo, da drevesu preti požar? Lahko ga močno navlažimo (cepljenje), obdamo z visoko betonsko ograjo (nošenje maske), presadimo na sredino gozdne jase (distanciranje, delo od doma, izogibanje druženju) ali poskrbimo za občasen naliv dežja (zračenje prostorov).
Testiranje in izolacijo ob okužbi lahko primerjamo s požarno stražo, ki neprestano spremlja, če se kje v gozdu pojavijo plameni in takoj pošlje ekipo gasilcev, da požar pogasijo oziroma omejijo (karantena).
Ker cepljenje ne povzroči le manjše dovzetnosti za okužbo, ampak dolgotrajno zelo dobro zaščiti pred hujšim potekom bolezni, to v prispodobi gozda pomeni, da bo ustrezno navlaženo drevo (cepljenje) tudi med hudim požarom morda le delno zagorelo, a požar ga zelo verjetno ne bo povsem uničil.
Verjetno se iz prispodobe razume, da zgolj pasivno čakanje, da gre požar mimo in zgori pač kar bo zgorelo, ni najbolj pametna strategija? Tudi če so drevesa, ki preživijo požar, nato odporna na nove izpostavitve plamenom (imunost po preboleli bolezni), je tveganje s požarom bistveno večje, kot so morebitne stranske posledice škropljenja z vodo (cepljenje).
Prispodoba z gozdni požarom je seveda namenjena zgolj ustvarjanju najbolj osnovne predstave o tem, kako se širi epidemija, a vseeno se mi zdi, da lahko pomaga razumeti trenutno situacijo.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
