Vsi vemo, da imamo ljudje pet čutov. Vse več raziskav pa kaže, da imamo tudi 'šesti čut', o katerem se skoraj ne govori, čeprav bi lahko bil za naše dobro počutje prav tako pomemben kot kateri koli drugi.
Imenuje se interocepcija - sposobnost telesa, da zaznava in razlaga lastne notranje signale. Ta čut zaznava stvari, ki se zdijo 'nevidne', a se dogajajo ves čas: bitje srca, dihanje, občutek lakote in temperaturo, ki prežema naše telo.
"Čeprav mu ne posvečamo veliko pozornosti, gre za izjemno pomemben čut, saj skrbi, da vsak telesni sistem deluje optimalno," sta leta 2022 za portal The Conversation zapisali psihologinji Jennifer Murphy z Univerze Royal Holloway v Londonu in Freya Prentis z Univerzitetnega kolidža v Londonu.
Po njunih besedah interocepcija deluje tako, da nas opozori, ko telo izgubi ravnovesje. Spodbudi nas, da posežemo po pijači, ko smo žejni, ali da slečemo pulover, ko nam postane prevroče.
Raziskovalci zdaj ugotavljajo, da interocepcija presega zgolj uravnavanje osnovnih bioloških potreb in bi lahko igrala pomembno vlogo pri številnih duševnih motnjah, med drugim pri anksioznosti, depresiji, posttravmatski stresni motnji (PTSM) in motnjah hranjenja.
Za dokončne zaključke je sicer še prezgodaj, vendar prevladuje mnenje, da nam zavedanje telesnih signalov, kot so napetost mišic, dihanje in srčni utrip, daje pomembne informacije o tem, ali je določena situacija varna ali nevarna. Če je ta proces moten, lahko prispeva k razvoju duševnih težav. Oseba z anksioznostjo je lahko na primer med družbenim stikom pretirano pozorna na svoj srčni utrip, zaradi česar se v takšni situaciji počuti še bolj neprijetno.
Analiza 93 raziskav, ki sta jo Murphyjeva in Prentisova izvedli leta 2022, je pokazala, da se interocepcija pomembno razlikuje med moškimi in ženskami. Ženske so v povprečju izkazovale manjšo natančnost, zlasti pri nalogah, povezanih z zaznavanjem srčnega utripa. To bi lahko deloma pojasnilo, zakaj sta anksioznost in depresija po puberteti pogostejši pri ženskah kot pri moških, sta zapisali za The Conversation, pri tem pa poudarili, da je povezava zapletena in še ni povsem pojasnjena.
Nista pa edini, ki raziskujeta to povezavo. Poskus, objavljen letos v reviji eBioMedicine, je spremljal, kako lakota vpliva na razpoloženje. Pokazal je, da so ljudje z dobro razvito in natančno interocepcijo doživljali manj nihanj razpoloženja kot tisti s slabše razvito interocepcijo.
"To ne pomeni, da nikoli niso občutili lakote. Zdi se le, da so bili bolje sposobni ohraniti stabilno razpoloženje," pojasnjuje medicinski psiholog Nils Krämer z Univerze v Tübingenu za The Conversation.
Eden najbolj prepričljivih dokazov o pomenu interocepcije izhaja iz raziskave znanstvenikov z Univerze Kalifornija v Los Angelesu (UCLA), ki so preučevali ljudi z anoreksijo nervozo. Izhajali so iz domneve, da osebe z anoreksijo izgubijo sposobnost 'poslušanja' notranjih signalov lakote.
Raziskovalci so interocepcijo preverjali s pomočjo vibrirajoče kapsule, ki jo udeleženci pogoltnejo, in pokazali, da je to res - tudi po tem, ko so bolniki ponovno dosegli zdravo telesno težo.
"Ljudje z anoreksijo nervozo ne ignorirajo zgolj telesnih signalov. Verjetneje je, da njihov živčni sistem drugače obdeluje občutke, ki prihajajo iz želodca, zaradi česar jih težje zaznajo, jim zaupajo in se iz njih učijo. Sčasoma lahko to prispeva k vztrajanju simptomov tudi po ponovni vzpostavitvi telesne teže," je pojasnil Sahib Khalsa, vodilni avtor raziskave in nevroznanstvenik z UCLA.
"Preveč poenostavljate"
Vendar vsi raziskovalci niso povsem prepričani, da je interocepcija enoten pojav. V prispevku, objavljenem leta 2024 v reviji Frontiers in Psychology, avtorji celo provokativno trdijo, da 'interocepcija ne obstaja'.
Avtorji pod vodstvom kognitivnega znanstvenika Felixa Schoellerja z MIT priznavajo, da je naslov namenoma provokativen. Menijo pa, da raziskovalci pod širokim pojmom interocepcije morda preveč poenostavljajo vrsto različnih procesov.
"Čeprav je naslov članka namerno provokativen, želi opozoriti na ključno težavo tega področja: izraz 'interocepcija' se pogosto uporablja na načine, ki ne odražajo zapletenosti in raznolikosti pojavov, ki naj bi jih opisoval," meni Schoellerjeva raziskovalna skupina.
Morda imajo prav. Barry Smith z Univerze v Londonu namreč trdi, da ljudje v resnici premoremo kar 33 različnih čutov.
Z gotovostjo pa lahko rečemo, da smo ljudje veliko bolj čutna bitja, kot si običajno priznavamo. Tudi če za vseh teh čutov še nimamo ustreznih poimenovanj, imajo pri našem zdravju in dobrem počutju pomembnejšo vlogo, kot se zavedamo.
"Boljše razumevanje vseh dejavnikov, ki vplivajo na interoceptivne sposobnosti, bi lahko v prihodnosti pomagalo razviti učinkovitejše načine zdravljenja številnih duševnih motenj," skleneta Prentisova in Murphyjeva.
Vir: ScienceAlert, The Conversation, Nin.rs
