Stanje je skrb vzbujajoče.
Poceni moda s kitajskih spletnih platform, kot sta Temu in Shein, ogroža zdravje ljudi in okolje. Nekateri izdelki vsebujejo kemikalije, ki dovoljene mejne vrednost EU presegajo za več tisočkrat, ugotavljajo v avstrijski okoljski organizaciji Global 2000. To blago je problematično tudi z vidika velike količine odpadkov.
V organizaciji Global 2000 so v sodelovanju z oddelkom za varstvo potrošnikov Zgornjeavstrijske delavske zbornice testirali 20 kosov oblačil in obutve - od škornjev do volnenih klobukov - spletnih trgovcev Temu in Shein. Od teh so jih sedem označili kot neprimerne za prodajo, v EU se torej ne smejo prodajati. Snovi v njih so namreč občutno presegale več zakonsko določenih mejnih vrednosti.
"V izdelkih z obeh cenovno ugodnih platform Temu in Shein smo odkrili kemikalije, nevarne za ljudi in okolje, ki tudi za 4000-krat presegajo dovoljene mejne vrednosti EU. Takšnega blaga se v Avstriji ne sme prodajati," je povedala Claudia Meixner iz organizacije Global 2000.
V štirih kosih oblačil so odkrili t.i. večne kemikalije PFAS, ki so potencialno rakotvorne in škodljive za plodnost ter se kopičijo v okolju in ljudeh. V ženski vetrovki trgovca Temu so kemikalije PFAS mejne vrednosti presegle celo za 4154-krat.
V treh parih čevljev so odkrili visoke ravni ftalatov, znanih tudi kot mehčala. Ti imajo hormonsko podobne učinke kot PFAS in lahko vplivajo na plodnost. Poleg tega so pri zimskih škornjih trgovca Shein ugotovili znatno povišano koncentracijo svinca. Svinec se lahko kopiči v telesu in povzroči kronično zastrupitev.
Doslej podcenjen problem pa je tudi material sam - 85 odstotkov testiranih izdelkov je bilo izdelanih iz polivinilklorida, poliestra, elastana ali etilen-vinil acetata in gre torej za material na osnovi nafte. Z vsakim pranjem in tudi, ko te izdelke odvržemo med odpadke, se sprošča mikroplastika, ki se nato kopiči v okolju in ljudeh. "Ultra hitra moda onesnažuje naš planet, segreva Zemljo in povzroča bolezni," je povzela Anna Leitner iz organizacije Global 2000. Kot edino učinkovito rešitev za poplavo tekstilnih odpadkov vidi proizvodnjo manjše količine oblačil.
