Pojav je še posebej pogost pri nekaterih skupinah ljudi.
Ste že kdaj pri zdravniku imeli previsoko meritev krvnega tlaka, čeprav je bil vaš tlak doma še povsem normalen? Če ste odgovorili pritrdilno, je povsem mogoče, da trpite za sindromom bele halje. Gre za precej pogost pojav, pri katerem oseba doživi stres, ko se znajde v zdravstvenem okolju, kar povzroči začasen dvig krvnega tlaka.
Kaj je sindrom bele halje?
Sindrom bele halje (angleško: white coat syndrome) je stanje, ko ima oseba povišan krvni tlak, ko se znajde v zdravniški ambulanti ali bolnišnici, medtem ko so meritve v domačem okolju v mejah normale ali vsaj občutno nižje. To je posledica stresnega odziva telesa, ki ga lahko pri nekaterih ljudeh sproži obisk zdravnika. Stres pospeši srčni utrip, žile se zožijo, krvni tlak pa posledično začasno naraste.
Pri veliko ljudeh se sindrom bele halje pokaže le kot povišana številka na merilniku krvnega tlaka, druge težave pa se jim zaradi tega ne pojavijo. Stanje pa lahko spremljajo tudi simptomi, kot so pospešen srčni utrip, potenje, tresenje ter občutek tesnobe, nelagodja ali napetosti, ki se pojavijo v čakalnici pri zdravniku ali tik pred meritvijo.
Koga najpogosteje prizadene?
Sindrom bele halje je pogostejši pri ljudeh, ki so bolj občutljivi za stres ali nagnjeni k anksioznosti. Pogosteje se pojavi tudi pri osebah, ki imajo za seboj neprijetne izkušnje z zdravniki ali preiskavami. Nekatere raziskave in zdravstvene ustanove navajajo, da je pojav lahko bolj izrazit pri starejših ter pri tistih, ki imajo že sicer nekoliko višje vrednosti krvnega tlaka ali družinsko nagnjenost k hipertenziji.
Stanje ni vedno povsem nedolžno, saj lahko vodi do napačne diagnoze hipertenzije in posledično nepravilnega zdravljenja. Pri nekaterih ljudeh lahko ta pojav pomeni tudi večje tveganje, da se bo sčasoma razvil trajno povišan krvni tlak. Poleg tega lahko strah pred meritvami ali slabimi rezultati vodi tudi do izogibanja zdravniškim pregledom, kar dolgoročno ni dobro za zdravje.
Najbolj zanesljiv način, da zdravnik potrdi ali ovrže prisotnost sindroma bele halje, je primerjava ambulantnih meritev s tistimi, ki so opravljene zunaj zdravstvenega okolja. Pri tem se pogosto uporablja 24-urno merjenje krvnega tlaka (ABPM oziroma holter), ki pokaže realno gibanje tlaka čez dan in ponoči. Pripomore lahko tudi redno merjenje krvnega tlaka doma več dni zapored, zaradi česar je lažje oceniti, ali so povišane vrednosti prisotne samo med obiskom zdravnika ali tudi v vsakdanjem življenju.
Ublažiti ga je mogoče s preprostimi ukrepi
Da bi se izognili težavam zaradi sindroma bele halje, je na pregled priporočljivo priti nekaj minut prej. Tako boste imeli dovolj časa, da se pred vstopom v ambulanto umirite. Hitenje in z njim povezan stres namreč povečata verjetnost za višje meritve.
Pred merjenjem krvnega tlaka dobro vsaj nekaj minut sproščeno sedeti v čakalnici, pri čemer je pomembna tudi pravilna drža. Stopala naj bodo na tleh, roko pa imejte podprto v višini srca. Prav tako je pomembno, da tik pred meritvijo ne pijete kave in ne kadite, saj lahko to vpliva na rezultat. Dodatno lahko pomagajo dihalne tehnike. Dihanje naj počasno in umirjeno, izdih pa nekoliko daljši od vdiha.
S pravimi podatki do pravilne diagnoze
Če opazite, da imate v ambulanti višji krvni tlak kot doma, to zdravniku odkrito povejte, saj bo tako lažje ocenil situacijo in se morda odločil za dodatne meritve ali spremljanje. Dobrodošlo je tudi, da prinesete zapisane rezultate domačih meritev, saj lahko to pripomore k pravilni diagnozi.
Če imate vrednosti krvnega tlaka povišane tudi doma ali če se ob tem pojavljajo simptomi, kot so glavobol, vrtoglavica, tiščanje v prsih ali zadihanost, je priporočljivo čim prej opraviti posvet z zdravnikom, saj je mogoče, da povišan krvni tlak v tem primeru ni posledica sindroma bele halje, ampak za dejanske hipertenzije, ki zahteva nadaljnjo zdravniško obravnavo.
