Visoke temperature, dopusti in pogostejša druženja s prijatelji pogosto vodijo do prehranskih navad, ki lahko škodujejo zdravju.
Poletje s seboj prinaša obilo priložnosti za gibanje na prostem, pa tudi svežega sadja in zelenjave. A visoke temperature, dopusti in pogostejša druženja s prijatelji pogosto vodijo do prehranskih navad, ki lahko škodujejo zdravju, od dehidracije do povečanega vnosa tako imenovanih praznih kalorij.
To je lahko nekaj precej očitnega, denimo pogostejše poseganje po pivu v želji po ohladitvi, za nekatere poletne prehranske navade, kot je izpuščanje obrokov zaradi vročine, pa sploh ne vemo, da nam škodijo. Katere so torej še ostale napake, ki jih ljudje poleti nehote ponavljamo – in kako jih lahko preprečimo?
1. Premalo tekočine
Med telesno dejavnostjo in ob visokih temperaturah se potrebe po vodi povečajo. Telo izgublja tekočino z znojenjem, zato že blaga dehidracija lahko povzroči slabšo koncentracijo, slabost, vrtoglavico ali glavobol, poroča Zagreb.info.
Najbolj ogroženi so majhni otroci, starejše osebe in vsi z oslabljenim imunskim sistemom. Žeja je znak, da je dehidracija že nastopila – zato je pomembno, da pijemo vodo, še preden postanemo žejni.
2. Sladke pijače namesto vode
Gazirane in sladkane pijače se morda zdijo osvežilne, a ne potešijo žeje. Poleg tega vsebujejo veliko sladkorja in praznih kalorij, ki lahko prispevajo k povečanju telesne mase.
Boljša izbira je naravna, domača aromatizirana voda – z dodatki svežega sadja, mete, limone ali kumare.
3. Alkohol in vročina ne gresta skupaj
Hladno pivo ali koktajl sredi vročinskega vala zveni vabljivo, vendar alkohol pospešuje izločanje tekočine iz telesa, kar povečuje tveganje za dehidracijo. Poleg tega vpliva na koncentracijo, povečuje utrujenost in moti uravnavanje telesne temperature.
Morda vas zanima tudi:
- Poletje v tem slovenskem mestu bo polno glasbe, hrane in umetnosti
- Ste 1, 5 ali 7? Vaše življenjsko število razkriva, kako bi morali zares preživljati poletje
4. Pretiran vnos slanih prigrizkov
Na plaži ali potovanju pogosto posežemo po krekerjih, čipsu ali slanih palčkah. Te industrijsko predelane prigrizke večkrat izberemo kot nadomestilo za sol, ki jo izgubljamo s potenjem.
A takšna živila so bogata z maščobami, soljo in kalorijami, hranilnih snovi pa imajo bolj malo.
5. Premalo svežega sadja in zelenjave
Čeprav imamo poleti na voljo ogromno sezonskega sadja in zelenjave, ga mnogi ne zaužijejo dovolj. Priporočilo stroke ostaja vsaj pet porcij sadja in zelenjave dnevno, pri čemer ena porcija ustreza velikosti naše dlani. Zadosten vnos pomeni več vlaknin, vitaminov in mineralov, ki so bistveni za zdravje in energijo.
6. Mastna hrana in počasna prebava
Poleti se, sploh na dopustu, pogosto odločamo za mastno meso, ocvrte jedi in težke omake. Vse to dodatno obremeni prebavni sistem, ki je ob vročini že naravno upočasnjen. Posledica je občutek utrujenosti, teže in nelagodja.
7. Preskakovanje obrokov in neredna prehrana
Vročina pogosto zmanjša apetit, kar mnoge napelje na preskakovanje zajtrka ali kosila. A to lahko sproži lakoto v večernih urah, ko pojemo večje in težje obroke. Tako prehranjevanje obremeni prebavo in poveča verjetnost poznega vnosa odvečnih kalorij.
Previdno tudi s shranjevanjem hrane! Pri visokih temperaturah se namreč bakterije v hrani hitro razmnožujejo. Stroka svetuje, da živila čim prej shranimo v hladilnik in jih na sobni temperaturi ne puščamo več kot dve uri – ob hudi vročini še krajši čas. Prav tako ni priporočljivo večkratno pogrevanje iste hrane.
Poletje je čas za užitek, a tudi za zavedanje, da lahko s preprostimi navadami ohranimo zdravje in dobro počutje. Redno pitje vode, uravnotežena prehrana in previdnost pri shranjevanju živil lahko preprečijo marsikatero neprijetnost, od utrujenosti do prebavnih težav.
