So insekti novo (super)živilo? (piše: Mario Sambolec)

8. 7. 2021, 08:00 | Zdravje | Piše: Mario Sambolec

                            So insekti novo (super)živilo? (piše: Mario Sambolec) (foto: profimedia) profimedia

Za zahodni svet so insekti postali zanimivi šele v zadnjem obdobju, saj se izkažejo kot izjemno ekonomični in okolju prijazni za vzrejo; za razvoj in rast učinkovito porabijo večino zaužite krme, ob tem pa potrebujejo zelo malo vode ter prostora. Poleg tega so enako ali še bolj praktičen in kakovosten vir beljakovin ter drugih esencialnih hranil kot perutnina, svinjina in govedina. V tem pogledu konvencionalna živinoreja enostavno ne more tekmovati z vzrejo insektov – če bi bila to dirka, bi slednji zmagali z vsaj enim krogom prednosti.

Čeprav imamo sodobni ljudje, še posebno zahodnjaki, do insektov averzijo in jih po navadi vidimo zgolj kot odurne škodljivce, je uživanje insektov pravzaprav že stara in uveljavljena praksa.

»Žužkojedstvo« oz. entomofagija (iz grških entomon kot insekt in phagein kot jesti) ni nekaj o čemer so začeli razmišljati pred kratkim, temveč nekaj, kar številne kulture počno že tisočletja.

Insekti: razširjenost in uporaba po svetu

Insekti veljajo za delikateso v številnih tradicionalnih kuhinjah, najbolj značilno v tistih južne in jugovzhodne Azije ter podsaharske Afrike, uživajo pa jih tudi v delih Oceanije in Latinske Amerike.

Več kot polovica svetovnega prebivalstva že uživa insekte kot relativno pogost del prehrane in poznanih je približno 2000 vrst užitnih insektov. Entomofagija sploh ni čudaška praksa – globalno gledano bi lahko celo rekli, da je prej pravilo kot izjema.

Samo v Bangkoku (Tajska), ki bi ga morda lahko oklicali za središče žužkojedstva, je na krožnikih tamkajšnjih prebivalcev možno najti 100 različnih vrst insektov. V Nigeriji, Zambiji in Zimbabve lahko insekte najdemo celo kot običajen del šolske prehrane. Zanimivo je tudi dejstvo, da v naštetih delih sveta insekti predstavljajo enega izmed primarnih virov beljakovin.

Insektov se tam ne uživa zato, ker drugega ne bi imeli, temveč določene vrste veljajo za iskane specialitete, ki so zelo cenjene zaradi svojih organoleptičnih lastnosti in se prodajajo po relativno visokih cenah v dragih restavracijah. Tipičen tak primer so t. i. escamoles oz. jajčeca mravelj, ki so uspešnica v Mehiki, Laosu in Kambodži.

Insekti, ki imajo največji prehranski potencial in veljajo za odlične vire beljakovin ter drugih esencialnih hranil, so predvsem:

  • gosenice,
  • čebele,
  • mravlje,
  • črički,
  • kobilice.
Insekti: prehranska vrednost in potencialne aplikacije

V prvi vrsti so insekti zelo dober vir beljakovin, ki so ključnega pomena za ohranjanje zdravja in dobrega počutja, nadzor nad apetitom in vzdrževanje oz. izboljšanje telesne zmogljivosti.

Delež beljakovin v insektih znaša okoli 60% suhe teže živila, pri nekaterih vrstah je ta delež še višji. Na zgornjem delu spektra je to lahko celo več kot pri mesu in ribah, ki sicer veljajo za najboljše vire beljakovin. Poleg tega so beljakovine insektov povsem primerljive kakovosti.

V nekaterih primerih bi težavo lahko predstavljala nekoliko nižja prebavljivost beljakovin, zaradi močnega zunanjega skeleta (eksoskeleta), ki vsebuje veliko hitina. Slednji se obnaša kot prehranska vlaknina in »ščiti« pred prebavo. Na srečo ima živilska industrija rešitev v relativno enostavnih tehnoloških procesih, ki odstranijo komponente eksoskeleta. Raziskave na tem področju kažejo, da se prebavljivost beljakovin s tem bistveno izboljša (na 77%–98%) ter več ne predstavlja razloga za skrb.

Kar se tiče vsebnosti ostalih makrohranil je vsebnost zelo variabilna in odvisna od vrste žuželke. Delež maščob na primer variira med nekaj odstotki, do preko 50%. Tudi sama maščobnokislinska sestava je različna, vendar načeloma prevladujejo nenasičene z nizkim deležem nasičenimi maščobnih kislin.

V nasprotju z ostalimi živili živalskega izvora, še posebno govedino, imajo instekti bistveno ugodnejšo maščobnokislinsko sestavo.

Tudi vsebnost ogljikovih hidratov je variabilna, vendar se običajno giblje med 5 in 15%, pri čemer večinski delež ogljikovih hidratov najdenih v žuželkah predstavlja glukoza in prej omenjeni hitin eksoskleta.

Za konec velja omeniti še vsebnost mikrohranil, saj so nekatere vrste lahko odličen vir določenih vitaminov in mineralov. Na primer kobilice, črički, termiti in mokarji so bogati z železom, cinkom, kalcijem, bakrom in magnezijem. Vsebujejo pa tudi vitamin B12, ki je hranilo posebnega pomena pri ljudeh, ki ne uživajo mesa, rib in mlečnih izdelkov. Nekateri insekti so tudi soliden vir ostalih pomembnih vitaminov, kot so vitamin B1, B2, B6, E in K, ter celo vitamina C, ki ga živila živalskega izvora načeloma ne vsebujejo.

Zaključek

Če upoštevamo navedena dejstva – poleg ekonomičnosti njihove proizvodnje (relativno majhnega prostora potrebnega za proizvodnjo, nizkega vpliva na okolje, nizke porabe krme in vode), še odlično prehransko vrednost – insekti res izpadejo ne le kot dobra alternativa, temveč kot živilo, ki bi morda moralo konkurirati za eno osrednjih vlog v naši prehrani.

Pri Feelgood z veseljem opazujemo trend vse večjega pojavljanja insektov v prehrani ljudi tudi pri nas. Upamo in želimo si, da naša prehranska neofobija (strah pred novim) ne bo ovirala napredka na tem področju.

Razumemo, da misel na uživanje celih insektov marsikomu vzbuja nelagodje, toda rešitev je na srečo izjemno preprosta in že aplicirana: obstaja namreč vrsta izdelkov, ki so insekti ali vsebujejo insekte, ampak niti malo ne spominjajo na njih. Od mok in beljakovinskih praškov, pa vse do testenin, kaš, omak in najrazličnejših prigrizkov izdelani. Danes že lahko uživate insekte, brez da bi to vedeli. Mimogrede, tudi po okusu so odlični, ne le po prehranski vrednosti.

Nenad Kojić, Matjaž Macuh in Mario Sambolec,
Feelgood – rešitve za zdravje in dobro počutje.
www.feel-good.si
info@feel-good.si
Viri
 
Kim, T. K., Yong, H. I., Kim, Y. B., Kim, H. W., & Choi, Y. S. (2019). Edible Insects as a Protein Source: A Review of Public Perception, Processing Technology, and Research Trends. Food science of animal resources, 39(4), 521–540. https://doi.org/10.5851/kosfa.2019.e53
Churchward-Venne TA, Pinckaers PJM, van Loon JJA, van Loon LJC. Consideration of insects as a source of dietary protein for human consumption. Nutr Rev. 2017 Dec 1;75(12):1035-1045. doi: 10.1093/nutrit/nux057. PMID: 29202184.
Mario Sambolec
Nutricionist, trener, predavatelj in ustanovitelj znamke Feelgood