So nosni spreji odgovor za covidne transmisije? (in kaj ima prilika o gradu opraviti s tem)

Številne države po svetu se še vedno soočajo z valovi okužb, bolnišnice pa morajo biti zato pripravljene na sprejem najbolj ranljivih, katerih imunski sistem je tako ali drugače kompromitiran. Ob tem neprestano raste tudi število tistih, ki mesece po prebolelem covidu zbolijo še za dolgim covidom.

Tudi zato znanost ne počiva.

V upanju, da bi uspeli preprečiti okužbo in nato prenašanje virusa na druge osebe, veliko pozornosti posvečajo razvoju cepiv, ki bi v obliki nosnih inhalatorjev in razpršilcev ’ščit’ pred covidom vzpostavila prav tam, kjer se okužbe generirajo: t. j. v nosu in žrelu.

Intranazalni sprej bi lahko postal odgovor na ta problem.

Ne le, da bi cepivo, ki bi bilo aplicirano na takšen način, potencialno lahko ustavilo okužbo v kali, temveč bi zaradi enostavnosti (in v odsotnosti igel, ki jih veliko ljudi slabo prenaša) lažje dosegli kolektivno imunost.

Grad, vojska in zunanji napadalec

»Če si svoje telo predstavljate kot grad, potem bi intramuskularna vakcinacija lahko bila vojska, ki vas varuje pred napadalci, ki jim je uspelo vdreti v grad. Vaš imunski sistem vas varuje, da bi se tisti z zlimi nameni ne polastili vašega prestola,« je za The Guardian razložil dr. Sean Liu, direktor covidne klinične študije na Icahn School of Medicine v New Yorku.

»Zdaj pa pomislite, da bi vaš imunski sistem lahko izurili tako, da bi postal aktiven že na vratih gradu. Napadalci bi tako ne le težko sploh prišli v grad, temveč bi se težko tudi razširili in zvrstili na vhodu.«

Cepivo v razpršilu za obrambo vrat!

Ta trenutek je v teku ducat kliničnih študij, ki se trudijo razviti intranazalno covidno cepivo. A čeprav eksperimenti veliko obetajo, proces razvoja te vrste cepiv ni brez izzivov.

Da bi intranazalno cepivo delovalo, bi moralo spodbuditi robusten in dolgotrajen odziv imunskega sistema na področju nosu in žrela. Naslednja težava je problem doziranja, saj ni mogoče izključiti možnosti, da bi del vsebnosti cepiva ljudje ne pogoltnili ali izkihnili.

»V teoriji bi za intranazalna cepiva lahko uporabili RNA tehnologijo, a stvari na takšen način v praksi še nikoli niso bile izvedene,« ve povedati profesor Robin Shattock, vodja oddelka za raziskavo okužb in imunosti na Imperial College London. »Lipidni nanodelci so nadvse delikatni in čudovito delujejo, če jih v telo vbrizgamo. Ne vemo pa, ali jih s sprejanjem v nos tudi zares spravimo v celice nosnega žrela.«

Na tržišču je ta trenutek mogoče najti en sam intranazalni produkt, t.j. sprej proti pljučnici AstraZenece, imenoval Flumist v ZDA in Fluenz v Evropi. Njihovo cepivo v spreju oslabi virus pljučnice in izkazalo se je, da dejansko doseže imunski odziv v celicah nosu in žrela. Ob tem ne le varuje posameznika pred gripo, temveč tudi zmanjša kužnost ob infekciji.

Tudi zato so znanstveniki optimistični, da bi jim to isto lahko uspelo tudi pri covidu.

"The virus remains rampant in the face of mass immunity" - immunity is debatable given the rate of reinfections. And there's no doubt that vaccinated people can go on to develop #LongCovid.

We need to find interventions to prevent infection https://t.co/GPmZLnnB60

— LongCovidSOS (@LongCovidSOS) May 5, 2022

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ