Ste se kdaj vprašali, zakaj bolečina v hrbtu ni le znak staranja ali obrabe? Kako pogosto se za dolgotrajno bolečino v hrbtu in slabim počutjem skriva resna okužba hrbtenice, imenovana spondilodiscitis? Zakaj je bolezen pogosto spregledana ali diagnosticirana prepozno?
Gre za okužbo medvretenčnih ploščic in sosednjih vretenc, ki jo povzročijo bakterije. Spondilodiscitis je redek, saj prizadene približno enega na 250 tisoč ljudi, pri čemer moški zbolijo do trikrat pogosteje kot ženske.
Simptomi, kot so dolgotrajna bolečina v hrbtu, splošno slabo počutje, rahlo povišana telesna temperatura ali izguba apetita, so nespecifični in jih zlahka povezujemo z drugimi boleznimi. Prav zato lahko bolezen dolgo ostane neopažena, vse dokler okužba ne napreduje in povzroči resnejših zapletov.
Ko je akutna okužba pod nadzorom, ima pomembno vlogo fizioterapija. Kako se s to redko diagnozo uspešno spopadajo v eni naprednejših klinik v Sloveniji?
Kaj je spondilodiscitis?
Spondilodiscitis opisuje okužbo hrbtenice in paravertebralnih struktur. Med potekom bolezni lahko pride do nastanka abscesov ali oteklin, ki poškodujejo vretenca ali povzročijo hude nevrološke motnje.
Gre za hudo okužbo, ki kljub ustreznemu zdravljenju povzroči močne bolečine, motorično oslabelost ali celo paralizo!
V zadnjih desetletjih se je pojavnost te bolezni po svetu povečala, kar je povezano z večjo razširjenostjo uporabe intravenoznih drog, hemodialize in operacij hrbtenice.
Ali ste vedeli, da bolezen najpogosteje prizadene ledveni del hrbtenice, njen najpogostejši povzročitelj pa je Staphylococcus aureus?
Okužbo lahko povzročajo različni mikroorganizmi, pri čemer večino primerov predstavljajo običajne bakterije in Mycobacterium tuberculosis. Spondilodiscitis, ki ga povzročajo običajne bakterije, imenujemo gnojni (piogeni) spondilodiscitis (PS), medtem ko je tuberkulozni spondilodiscitis (TS) posledica okužbe z M. tuberculosis.
Zakaj spondilodiscitis nastane?
Spondilodiscitis se najpogosteje razvije zaradi širjenja bakterij po krvi. Bakterije potujejo skozi žile, ki oskrbujejo vretenca in se najprej naselijo v kostnem tkivu.
Običajno sta prizadeti dve sosednji vretenci, okužba pa se nato razširi še na medvretenčno ploščico, ki nima lastne prekrvavitve in se zato težje ''brani'' pred napadom mikroorganizmov.
Do okužbe lahko pride na več načinov:
- prek krvi iz oddaljenega žarišča, zaradi odprtih ran, okužb kože, ustne votline, sečil ali prebavnega trakta,
- neposredno med medicinskimi posegi (npr. operacije hrbtenice) ali po poškodbi in
- s širjenjem iz bližnjih tkiv (npr. abscesi, predrt požiralnik).
Najpogostejša je hematogena oblika, pri kateri gre navadno za okužbo z enim samim povzročiteljem. V več kot polovici primerov je to Staphylococcus aureus, sledijo gramnegativne bakterije, kot je Escherichia coli.
V državah z večjo pojavnostjo tuberkuloze lahko okužbo povzroči tudi Mycobacterium tuberculosis.
Kdo najpogosteje zboli za spondilodiscitisom?
Tveganje za nastanek spondilodiscitisa je večje pri starejših, zlasti po 65. letu starosti, in tistih s kroničnimi boleznimi. Med najpomembnejše dejavnike tveganja sodijo:
- kronične bolezni (npr. sladkorna bolezen),
- oslabljen imunski sistem,
- predhodne okužbe v telesu,
- intravenozna uporaba drog ter
- okužba z virusom HIV.
Več dejavnikov tveganja pomeni večjo verjetnost za razvoj bolezni in njen težji potek, zato je pri omenjenih skupinah še zlasti pomembno zgodnje prepoznavanje znakov okužbe.
Pomembni vidiki kliničnega pregleda
Pri pridobivanju anamneze je pomembno pozornost usmeriti tako na splošne simptome bolezni kot specifične znake, povezane s prizadetostjo hrbtenice. Pacienti pogosto navajajo utrujenost, zaspanost, izgubo apetita, povišano telesno temperaturo ter nočno potenje.
Bolečina je praviloma lokalizirana v prizadetem segmentu hrbtenice, lahko je prisotna ponoči ali v mirovanju ter se ob telesnem naporu stopnjuje.
Pri anamnezi je smiselno povprašati po morebitnih pridruženih boleznih, kot sta sladkorna bolezen in revmatoidni artritis, predhodnih operacijah na hrbtenici ter nedavnih invazivnih medicinskih posegih.
Pri kliničnem pregledu pacienti pogosto navajajo bolečino ob perkusiji (pretrkavanje) skozi prizadeti del hrbtenice, medtem ko je občutljivost za neposreden pritisk manj izrazita ali celo odsotna.
Pri sumu na piogeni spondilodiscitis (PS) je najpogostejši simptom postopna bolečina v hrbtu, ki se pojavi pri približno 90 % pacientov. Najpogosteje je prizadet ledveni del hrbtenice, sledita prsni in vratni del.
Poleg bolečin se pri nekaterih pojavijo tudi vročina, mrzlica, slabo počutje, redkeje so prisotni nevrološki primanjkljaji.
Zgodnja diagnoza in zdravljenje spondilodiscitisa
Podatki iz literature kažejo, da je povprečni čas od prvega pojava simptomov do pravilne diagnoze spondilodiscitisa običajno od 2 do 6 mesecev. Eden od razlogov za to je nejasna in nespecifična narava simptomov, zaradi česar paciente sprva pogosto zdravijo za degenerativne spremembe hrbtenice.
Spondilodiscitis se med pacienti razlikuje po poteku in resnosti, zato enotnega mednarodnega protokola za njegovo zdravljenje ni. Na uspešnost izida zdravljenja vplivajo starost, splošno zdravstveno stanje, imunska odpornost, pridružene bolezni in povzročitelj okužbe.
Morda vas bo presenetilo, da se v približno 90 % primerov bolezen uspešno zdravi na konservativen način.
Osnova je dolgotrajna antibiotična terapija, ki se začne čim prej, ob utemeljenem sumu na okužbo. Terapija traja več tednov, sprva intravenozno in nato peroralno, pri čemer se spremljajo odziv bolnika in kazalniki vnetja.
Je stanje primerno za operacijo?
Kirurško zdravljenje spondilodiscitisa pride v poštev, kadar konservativni ukrepi ne zadoščajo, ali kadar bolezen že ob začetku povzroča resne zaplete. Najpogostejši razlogi za to so:
- nevrološki izpadi zaradi pritiska na hrbtenjačo ali živčne korenine,
- večja nestabilnost hrbtenice (segmentna kifoza nad 15°, kolaps vretenca nad 50 %, premik segmentov nad 5 mm),
- obsežni abscesi, ki jih ni mogoče učinkovito drenirati,
- sistemska okužba (sepsa) in
- znotrajhrbtenični empiem (gnojno vnetje).
Nepogrešljiv del okrevanja v vsakem primeru predstavlja specialna rehabilitacija oz. fizioterapija, prek katere pacient izboljša gibljivost, moč in vzdržljivost.
Kako poteka fizioterapija spondilodiscitisa?
V kliniki Medicofit k obravnavi spondilodiscitisa pristopajo celostno, saj gre za resno okužbo hrbtenice, ki zahteva natančno usklajevanje medicinskega zdravljenja, fizioterapije in postopnega vračanja v funkcionalno življenje.
V zgodnji fazi rehabilitacije se terapija osredotoča na zmanjšanje bolečine, zaščito prizadetega segmenta hrbtenice ter ohranjanje osnovne gibljivosti. Terapija v tem obdobju vključuje razbremenilne položaje, dihalne tehnike za aktivacijo globokih stabilizatorjev trupa ter nežne mobilizacije, ki ne ogrožajo procesa celjenja.
Ko akutno stanje nekoliko popusti, preidemo v fazo, ki vključuje krepilne vaje za mišice trupa, kolkov in spodnjih okončin, s čimer ponovno vzpostavimo normalno funkcijo telesa.
V pozni fazi rehabilitacije se izvajajo kompleksnejše gibalne naloge. Pomembne so predvsem funkcionalne vaje za stabilnost in moč, kar je pacientu v pomoč pri običajnih vsakodnevnih opravilih.
Celotni proces rehabilitacije poteka pod stalnim nadzorom strokovno usposobljenih fizioterapevtov, ki skozi terapije spremljajo klinično sliko ter laboratorijske izvide.
Klinika Medicofit združuje vrhunsko medicinsko znanje in sodobne terapevtske pristope s ciljem ohraniti hrbtenico zdravo, stabilno in pripravljeno na vsak izziv, ki ga prinaša življenje!
