V poprazničnem obdobju se številni lotijo diete oziroma se odpovedo priljubljenim sladkim prigrizkom. Ker pa to ni ravno mačji kašelj, si poiščejo nadomestke - in ta, ki je dokaj pogost, ni ravno najboljši.
Ljubitelji sladkega dobro vedo, da je težko omiliti močno željo po tovrstnih prigrizkih, a včasih je to nujno, zlasti takrat, ko smo za praznike malce pretiravali in si privoščili kakšen slasten košček več. No, nekateri kaj kmalu sklenejo, da bo treba ukrepati in se vsaj za nekaj časa odpovedati sladkarijam. Seveda je to mogoče, še posebej s pomočjo nadomestkov. Med najpogostejšimi je vsekakor suho sadje, ki je polno vitaminov. A nutricionistka Olka Jablokova je razjasnila dilemo, ali se splača sladkarije zamenjati s suhimi marelicami in suhimi slivami ter ali je smiselno željo po sladkem zadovoljiti s suhim sadjem, poroča portal Stil.rs.
Suho sadje je praktičen, okusen izdelek z dolgim rokom trajanja in lahko nadomesti bonbone in druge sladkarije. A ima tudi slabost: v bistvu gre za koncentriran sladkor, zato je potrebna previdnost pri izbiri. Ko se sveže sadje suši, izgine večina vode, do 80 do 90 odstotkov. S tem postopkom se sladkor skoncentrira, zato 100 gramov suhega sadja vsebuje večkrat več ogljikovih hidratov kot sveže sadje. Na primer: sveže grozdje vsebuje približno 16 g sladkorja na 100 g, rozine pa 60 do 70 g. Sveže marelice imajo približno 8 do 10 g sladkorja na 100 g, suhe marelice pa okoli 50 g.
Zato je suho sadje v bistvu koncentriran sladkor. Prekomerno uživanje lahko negativno vpliva na raven glukoze v krvi in poveča nalaganje maščobe. Zato je pomembno spremljati količino suhega sadja v prehrani in ga vključevati zmerno.
Vsebnost sladkorja v suhem sadju (na 100 g)
-
Datlji – 66 g
-
Suhe marelice – 54 g
-
Suhe slive – 25 g
-
Rozine – 60 g
-
Suha jabolka – 45–50 g (odvisno od sorte)
-
Suhe hruške – 62 g
-
Suhe fige – 48 g
-
Suhe češnje – 20 g
Sicer pa suho sadje vsebuje številne bioaktivne spojine z antioksidativnimi lastnostmi, ki ugodno vplivajo na zdravje:
-
Oranžno in rdeče sadje vsebuje lutein in zeaksantin, ki sta koristna za oči in vid. β-karoten, α-karoten in β-kriptoksantin se nahajajo v oranžno-rdečem suhem sadju, kot so marelice, breskve in suhe slive. Ti predhodniki vitamina A pomagajo izboljšati vid in okrepiti imunski sistem.
-
Fenolne spojine in flavonoidi, ki so razširjeni v večini suhega sadja, imajo sposobnost nevtralizacije prostih radikalov, ki so eden izmed dejavnikov staranja in razvoja kroničnih bolezni.
-
Suho sadje vsebuje prehranske vlaknine, ki so koristne za zdravje črevesja.
Suho sadje vsebuje tudi vitamine in mikroelemente:
-
Suhe marelice so bogate z vitaminom A in so dobre za kožo ter vid.
-
Suhe slive vsebujejo kalij in prehranske vlaknine ter pomagajo pri prebavi.
-
Rozine so vir železa in antioksidantov.
-
Fige pomagajo krepiti kosti.
-
Datlji vsebujejo vitamin B6, betakaroten in vitamin K.
Preberite še:
- Živila, ki so slabša od sladkorja: če jih jeste vsak dan, tega več zagotovo ne boste počeli
- Zdrava osvežitev ali kalorična past: ali 100-odstotni sadni sokovi redijo?
Vse te koristne lastnosti pa bodo učinkovale le, če izberete naravno suho sadje brez dodanega sladkorja in škodljivih snovi. Na trgu je na voljo širok izbor suhega sadja, od naravnih izdelkov do tistih, ki so namočeni v sladkor ali obdelani s kemikalijami za lepši videz. Pomembno je razlikovati resnično naraven izdelek od umetno obdelanega, saj bo koristil le prvi. Kako prepoznamo naravno suho sadje? Njegov videz je običajno manj privlačen, barva ni tako živa, včasih so prisotne tudi temne lise. A gre za naravno posledico sušenja brez konzervansov ali barvil. Prav tako je naravni izdelek suh, brez mastnih ali lepljivih ostankov, brez močnih vonjav, ki lahko kažejo na kemično obdelavo. Prav tako je dobro preveriti embalažo - seznam sestavin naj bo kar se da minimalen. Če med njimi vidite sladkor, sladkorni sirup ali E-dodatke, se nakupu raje izognite.
Tako je treba pravilno jesti suho sadje
Ne pojejte več kot 30 gramov na dan, po možnosti ne vsak dan. Uporabljajte ga kot zamenjavo za sladkarije, izmenično s svežim sadjem in jagodičevjem. Najbolje je, da suho sadje pojeste kot sladico po glavnem obroku, ne pa kot prigrizek. Izogibajte se uživanju suhega sadja na prazen želodec, da preprečite nenaden skok krvnega sladkorja. Suho sadje je lahko koristen vir bioaktivnih snovi, vlaknin in antioksidantov ter lahko pozitivno vpliva na črevesno mikrofloro. Vendar je pomembno vedeti, da je suho sadje vir naravnega sladkorja in kalorij, zato mora biti njegova poraba zmerna in premišljena. Najbolje je izbirati naravno suho sadje brez dodanega sladkorja ali kemične obdelave.
Povzeto po: Stil.rs
