Zdravniki ga pogosto uporabljajo za oceno telesne pripravljenosti.
Vstajanje s stola se morda zdi povsem vsakdanje opravilo, ki mu ne posvečamo veliko pozornosti, vendar vaša sposobnost, da to storite, razkriva veliko o vašem zdravstvenem stanju.
Nekateri zdravniki uporabljajo test vstajanja in usedanja, ki meri, kolikokrat se lahko v 30 sekundah iz sedečega položaja dvignete v stoječega. Čeprav se test najpogosteje uporablja pri ljudeh, starejših od 60 let, je uporaben tudi pri mlajših posameznikih.
Pove nam veliko o moči, ravnotežju in gibljivosti posameznika. Raziskave kažejo, da lahko pomaga oceniti tudi tveganje za padce, srčno-žilne težave in celo povečano tveganje za prezgodnjo smrt, poroča BBC.
Tako poteka test
Za izvedbo testa potrebujete zgolj stol z ravnim naslonom brez naslonjal za roke ter štoparico oziroma telefon s funkcijo merjenja časa. Sedite na sredino stola, prekrižajte roke na prsih in položite dlani na nasprotni rami. Hrbet naj bo raven, stopala pa trdno na tleh. Nato zaženite štoparico in se popolnoma vzravnajte v stoječ položaj, nato pa se znova usedite. To ponavljajte 30 sekund in štejte, kolikokrat ste se uspeli popolnoma dvigniti.
Ameriški Center za nadzor in preprečevanje bolezni je določil povprečne rezultate za različne starostne skupine. Rezultati pod povprečjem lahko kažejo na povečano tveganje za zdravstvene zaplete, predvsem padce.
Povprečni rezultati po starosti:
60–64 let: moški 14, ženske 12
65–69 let: moški 12, ženske 11
70–74 let: moški 12, ženske 10
75–79 let: moški 11, ženske 10
80–84 let: moški 10, ženske 9
85–89 let: moški in ženske 8
90–94 let: moški 7, ženske 4
Švicarski raziskovalci so v raziskavi s skoraj 7000 odraslimi ugotovili, da moški med 20. in 24. letom v povprečju opravijo 50 ponovitev na minuto, ženske pa 47. Nekateri posamezniki so dosegli celo 72 ponovitev v minuti.
Kaj pomeni slab rezultat?
Ljudje, ki dosežejo rezultat pod povprečjem svoje starostne skupine, imajo večje tveganje za padce. Prav tako lahko slab rezultat kaže na slabše delovanje srca in pljuč, kar povečuje tveganje za srčni infarkt, možgansko kap in srčno popuščanje. Najboljši način za izboljšanje rezultata je, da ostanete čim bolj aktivni in gibljivi. Kljub temu strokovnjaki opozarjajo, da takšni testi ne morejo napovedati, kako dolgo bo nekdo živel.
