Zaradi tega TikTok trenda strokovnjaki prižgali vse rdeče alarme

Način, na katerega je človeštvo začelo sprejemati in obdelovati podatke ter informacije, se je v zadnjem desetletju močno spremenil. Hitrejši življenjski tempo in vse večji ter hitrejši preboji na področju tehnoloških inovacij so v ospredje potisnili tekmo med največjimi tehnološkimi giganti, ki nam že več zaporednih let predstavljajo najrazličnejše napredke na številnih področjih - kar je seveda dobro. A v luči intenzivne hitrosti in pospešenosti opažamo še en trend, ki se ga marsikdo sploh ne zaveda, temveč ga zgolj 'živi': ljudje, predvsem mladi, imajo namreč 'vse manj časa'. Vse manj časa za poglobljeno spremljanje dogodkov, za obsežne in poglobljene analize, daljše vsebine, dlje časa trajajoča nalaganja spletnih strani, daljše video-vsebine in podobno. Pomembna je postala hitrost, inovativnost, drugačnost, zanimivost. Vse to pa mora biti zajeto v nekaj sekundah, kajti za več preprosto 'ni časa' oziroma prave pozornosti. 

Kitajski strokovnjaki so ob opažanju spremenjenega vedenja mladih v pravem trenutku zajahali zlatega konja in svetu predstavili platformo TikTok, ki sicer spada v kategorijo družbenih omrežij, a je po načinu svojega delovanja precej drugačna od drugih priljubljenih platform, kot so denimo Facebook, Instagram, Snapchat idr. 

TikTok temelji na kratkih video-vsebinah, ki pokrivajo najrazličnejša področja, platformo pa lahko uporabljajo vse starostne skupine iz različnih socialnih ozadij in z različno izobrazbeno podkovanostjo. Nič od tega namreč ni pomembno, če si le dovolj kreativen, da lahko v nekaj sekundah pripraviš vsebino, ki bo pritegnila množice. In ravno v tem tiči ključ TikTok-ovega uspeha: to, da ni pomembno, kdo in kaj si ter koga oziroma kaj predstavljaš, temveč le, koliko kreativnosti lahko ponudiš. Na enem mestu je tako s pomočjo famoznega 'scrollanja' oziroma 'drsenja' omogočeno, da se po ogledu nekajsekundne vsebine s področja mode premaknemo na vsebino, ki pokriva kulinariko, gradbeništvo, umetnost, zabavne trenutke, znanstvena dejstva in še in še. Seznamu ni videti konca, mi pa lahko v nekaj minutah izvemo marsikaj zanimivega o najrazličnejših tematikah.

Kljub temu, da se TikTok v marsičem razlikuje od vseh drugih družbenih omrežij, pa ima eno lastnost, ki mu je skupna z ostalimi platformami: beleženje obiskanosti in najaktualnejših vsebin. Prav zaradi slednjega pa so strokovnjaki pred kratkim prižgali rdeč alarm. Trend, ki so ga opazili predvsem pri mlajši populaciji, jih je zaskrbel do te mere, da so nanj opozorili tudi širšo javnost. 

Več kot 600 milijonov mladostnikov in otrok v iskanju vsebin o motnjah osebnosti

V ekonomiji poznamo pravilo, da povpraševanje definira ponudbo. Prav ekonomija pa je tista, ki kroji podobo našega sveta - četudi to morda včasih ni tako vidno in očitno. In seveda ekonomija stoji tudi v ozadju največjih družbenih platform, ki jih poganja ekonomski dobiček. Vsaka družbena platforma namreč ni zgolj platforma, namenjena razvedrilu, temveč se prek nje kopičijo dobički najrazličnejših družb, v sami osnovi pa se tako kopiči tudi dobiček družbe, ki je ustanoviteljica določenega spletnega omrežja. Da bi bilo torej družbeno omrežje uspešno, mora v svoj mehanizem delovanja vkomponirati takšno 'ponudbo', ki bo ustrezno odgovorila na povpraševanje njenih uporabnikov. 

TikTok-ovi uporabniki so začeli v zadnjem obdobju pospešeno iskati ter spremljati vsebine, ki pokrivajo področje duševnega zdravja - točneje, področje motenj osebnosti. Vsebine, označene s ključniki #dissociative identity disorder (disociativna motnja identitete) in #borderline personality disorder (mejna osebnostna motnja) pa so bile na ta račun v relativno kratkem obdobju deležne več-sto milijonov ogledov. 

18-letna Samantha Fridley je za ameriški medij Good Morning America dejala, kako je prav zaradi tovrstnih vsebin na TikTok-u začela verjeti, da ima tudi sama neko obliko osebnostne motnje: ''Spomnim se, kako sem na svoji strani priporočljivih vsebin 'za vas' zagledala videoposnetke, ki so govorili: 'To so znaki, da imate to motnjo,' ali 'To so znaki, da ste bipolarni' in vse druge osebnostne motnje, za katere do takrat sploh nisem vedela, da obstajajo. Moj um se je takoj odzval in začela sem se spraševati: ''Kaj pa, če nimam samo depresije ali napadov tesnobe, morda imam še kaj drugega, hujšega ... ''.'' Zaradi občutka, da ima neko hujšo obliko duševne motnje, se je Samantha odločila za obisk terapevta, kjer je s pomočjo strokovnega svetovanja spoznala, da poleg depresije in anksioznosti ne trpi za nobeno drugo obliko motnje osebnosti. 

Strokovnjaki s področja duševnega zdravja so zaradi tovrstnih vsebin na TikTok-u izdali opozorilo, podkrepljeno z razlago: ''Če si vsak dan 15, 30 ali 60 minut ogledujete vsebine, v katerih ljudje nenehno govorijo o takšnih in drugačnih motnjah osebnosti, boste ponotranjili občutek, da so duševne motnje po vsem svetu bolj razširjene, kot so v resnici,'' ter dodali, da so v tem primeru zaradi hitrih, zanimivih in raznolikih vsebin na tem področju na udaru predvsem mladi.

Na opozorila strokovnjakov pa se je odzval tudi tiskovni predstavnik TikTok-a, ki je v izjavi za javnost dejal: ''Zelo nam je mar za dobrobit naše skupnosti, zato bomo tudi v prihodnje vlagali v izobraževanje o digitalni pismenosti, kar bo ljudem pomagalo pri ocenjevanju in razumevanju vsebin, s katerimi se soočajo na spletu. Ob tem močno spodbujamo posameznike k iskanju primerne zdravniške pomoči, če menijo, da potrebujejo strokovno podporo.''

Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere