Na Portugalskem so prvič potrdili prisotnost strupenega pajka Loxosceles laeta, vrste, ki izvira iz Južne Amerike in katere ugriz lahko v posameznih primerih povzroči resne poškodbe tkiva. Čeprav strokovnjaki opozarjajo, da ni razloga za paniko, poudarjajo, da gre za prvi zabeleženi primer te vrste na Iberskem polotoku.
Znanstveniki z Univerze v Portu so potrdili prisotnost pajka Loxosceles laeta, ki je razširjen v Čilu, Braziliji in Argentini, doslej pa na Iberskem polotoku še ni bil zabeležen.
Prvi primerek, samec te vrste, so našli 10. septembra 2025 na območju Campo dos Mártires da Pátria v Portu. Nekaj mesecev pozneje so v bližini odkrili še enega, že poginulega primerka.
Raziskovalci za zdaj ne morejo potrditi, ali se je vrsta zadržala le na območju Porta ali pa se je že razširila tudi v druge dele Portugalske.
Ugriz lahko povzroči nekrozo
Ta pajek velja za eno nevarnejših vrst rodu Loxosceles. Njegov strup vsebuje encim sfingomielinazo D, ki lahko povzroči nekrozo kože in podkožnega tkiva. V redkih, hujših primerih so možni tudi resni sistemski zapleti, vključno s poškodbami notranjih organov in celo odpovedjo jeter.
Entomolog José Manuel Grosso-Silva iz Prirodoslovnega muzeja Univerze v Portu poudarja, da je tveganje za prebivalce zelo majhno.
Kot pojasnjuje, Loxosceles laeta ni agresiven in se praviloma izogiba stiku z ljudmi. Do ugriza najpogosteje pride po naključju, ko se pajek počuti ogroženega - denimo, če ostane v oblačilih ali obutvi in ga človek nehote pritisne ob telo.
Podoben evropskemu 'sorodniku'
Ta vrsta je zelo podobna drugemu predstavniku istega rodu, Loxosceles rufescens, katerega prisotnost v Evropi je znana že več desetletij. Oba pajka sta rjave barve, skrivata se v temnih in skritih kotičkih, brez strokovnega pregleda pa ju je težko ločiti.
Podoben primer zabeležen tudi v Nemčiji
Pred časom so istega pajka našli tudi v kleti Univerze v Tübingenu v Nemčiji. Znanstveniki menijo, da je v Evropo prispel s transportom blaga iz Južne Amerike, zaradi vse intenzivnejše mednarodne trgovine pa pričakujejo, da bodo podobna odkritja v prihodnje vse pogostejša.
Vir: Telegraf
