N.Z. | 21. 7. 2022, 14:58

ŠTUDIJA: Ni dokazov, da bi depresijo povzročalo kemično neravnovesje v možganih

profimedia
ŠTUDIJA: Ni dokazov, da bi depresijo povzročalo kemično neravnovesje v možganih (foto: profimedia)

Znanstveniki so po desetletjih prevladujoče paradigme, da depresijo povzročajo nizke stopnje serotonina, pod vprašaj vzeli to temeljno (a nikoli zares potrjeno) trditev, na podlagi katere danes na milijone ljudi redno jemlje antidepresive.

Predpisovanje antidepresivov je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja dramatično naraslo.

Danes vsak šesti odrasli Britanec (in 2 % najstnikov v Angliji) jemlje antidepresive.

»Številni ljudje jemljejo antidepresive, ker verjamejo, da ima depresija biokemično ozadje. Nova študija pa kaže, da za takšno trditev v resnici ni dokazov,« je povedala vodja raziskave Joanna Moncrieff, profesorica psihiatrije na University College London (UCL) in svetovalna psihiatrinja na fundaciji North East London NHS.

»Vedno je težko dokazati nekaj negativnega, a mislim, da lahko z gotovostjo rečemo, da večina raziskav, ki je bila opravljena v zadnjih nekaj desetletjih, ni uspela postreči s prepričljivim dokazom, da depresijo povzročajo serotoninske anomalije, še posebno nizke ali znižane stopnje serotonina,« je povedala.

»Na tisoče ljudi trpi stranske učinke antidepresivov, vključno z odtegnitvenimi učinki, ki se pojavljajo pri ljudeh, ki se trudijo prenehati z jemanjem, trend predpisovanja teh zdravil pa še naprej raste. Mnenja smo, da je za situacijo krivo tudi napačno prepričanje, da je vzrok za depresijo kemično neravnovesje v možganih. Mislim, da je skrajni čas, da javnost obvestimo, da to prepričanje nima podpore znanosti.«

Glede na analize naj bi od 85 do 90 % javnosti verjelo, da depresijo povzročajo nizke vsebnosti serotonina ali biokemična neravnovesja, večina antidepresivov pa je dejansko narejena z namenom, da bi vplivali na serotoninske inhibitorje in popravljali prav to anomalijo.

Pa vendar je ena od raziskav, ki je bila objavljena v publikaciji Molecular Psychiatry, preverila stanje serotonina in depresivnih stanj pri na desetine tisočih ljudeh. V raziskavi so primerjali izmerjene ravni serotonina v krvi in možganskih tekočinah ter ugotovili, da glede na ravni serotonina ni praktično nobenih razlik med ljudmi z diagnosticirano depresijo in zdravimi posamezniki, od katerih so nekateri prav tako imeli nizke ravni serotonina, a vseeno niso razvili depresije.

Še več. Raziskovalci so naleteli celo na izsledke, da antidepresivi na dolgi rok še zmanjšujejo nivo serotonina.

Najnovejša velika revizija že obstoječih študij zadnjih nekaj desetletij je skratka razkrila, da depresijo v resnici ne povzročajo kemična neravnovesja, kar bi ljudje morali vzeti v obzir, ko se bodo odločali, za katero obliko zdravljenja bi se odločili.


Kaj pa, če je (in je vedno bilo) krivo OKOLJE?

Bolj zgovorna o RESNIČNEM VZROKU za depresijo je bila študija, ki je raziskovala povezavo med učinki stresnih dogodkov in depresijo.

Ugotovili so, da ’bolj stresno, kot je življenje posameznika, in bolj stresni kot so bili dogodki, ki so jih doživeli, večja je verjetnost, da bo razvil depresijo’.

Razlog za depresijo se skratka ne skriva toliko v biokemiji možganov, ampak je (so)vplivana pretežno iz neprijetnih zunanjih okoliščin. Je skratka reakcija na negativne stimuluse iz okolja.

»Antidepresivi pomagajo, a ne vemo kako!«

Raziskovalci z UCL so po objavi svoje študije v Nature še posvarili ljudi, naj nikar na lastno roko ne prenehajo jemati antidepresivov, saj navkljub njihovim spoznanjem ta vendarle so lahko učinkovita.

»Naše mnenje je predvsem, da bi pacientom morali nehati zatrjevati, da depresijo povzročajo nizke stopnje serotonina ali kemičnega neravnovesja, pa tudi, da bi jih morali prenehati zavajati, da antidepresivi ta neravnovesja popravljajo, saj to ni res,« je povedala Moncrieff.

»V resnici sploh ne vemo, kaj antidepresivi počnejo možganom, zato ljudem ne gre govoriti nekaj, kar ne drži

Prvi odzivi psihiatrične stroke

Javni predstavnik Royal College of Psychiatrist je povedal: »Antidepresivi so učinkoviti v primeru cele plejade fizičnih in mentalnih zdravstvenih stanj. Nikomur ne priporočamo, da bi na vrat na nos prenehal jemati antidepresive zgolj na osnovi te študije.«

Dr. Michael Bloomfield, svetovalni psihiater in raziskovalec pri UCL, ki pa ni bil del te študije, pa je povedal: »Večina nas jemlje paracetamol, ko nas boli glava, a ne verjamem, da kdo od nas misli, da glavobol povzroča pomanjkanje paracetamola. Podobno logiko gre upoštevati tudi pri depresiji in zdravilih zanjo. Navkjub vsemu obstajajo dokazi, da antidepresivi lahko pomagajo pri depresiji in da rešujejo življenja.«

Povzeto po pisanju The Guardian

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.