Sveža jajca na testu: "Na vsebnost omega 3 vpliva sestava hrane, s katero krmijo kokoši nesnice!"

1. 4. 2021, 12:07 | Zdravje

                            Sveža jajca na testu: "Na vsebnost omega 3 vpliva sestava hrane, s katero krmijo kokoši nesnice!" (foto: profimedia) profimedia

Velika noč je pred vrati, jajca pa so tudi sicer živilo, ki so vedno bodisi v hladilnikih ali shrambah številnih slovenskih gospodinjstev.

Na ZPS so tokrat pod drobnogled postavili 24 pakiranj jajc, ki jih najdemo na policah večjih trgovin. Glede na ponudbo v trgovinah prevladujejo jajca talne oziroma hlevske reje, sledita prosta in ekološka reja. V laboratorij so poslali skupaj 24 pakiranj jajc različnih trgovskih in blagovnih znamk, od tega 11 pakiranj talne oziroma hlevske reje, 7 proste in 6 ekološke reje. Preverili so, koliko suhe snovi in maščobe vsebujejo, posebno pozornost pa so namenili vsebnosti v naši prehrani zaželenih esencialnih maščobnih kislin omega 3, ki ugodno delujejo na naše zdravje, predvsem na srce in ožilje.

Jajca pa so preverili tudi šolani preizkuševalci. Prav vsa jajca na testu so senzorični preizkus opravila z odliko, saj preizkuševalci niso zaznali nobenih napak. So bile pa razlike v kemijskih in fizikalnih parametrih ter v označbah. Pri prvih dveh parametrih so jajca prejela nižje ocene zaradi nižje vsebnosti omega 3, pri fizikalnih prametrih pa so zaznali nekaj pomanjkljivosti, in sicer razpoke na lupini nekaterih jajc ter premikajoč zračni mehurček - oboje pa je znak kakovosti jajc.

Večino jajc v Sloveniji pridelamo lokalno, leta 2018 je bila samooskrba s konzumnimi in drugimi jajci skoraj 96-odstotna, prireja pa k skupni kmetijski proizvodnji v Sloveniji v zadnjih letih prispeva približno tri odstotke.

Sestava maščob je odvisna od krme

Večino jajca predstavlja voda, te je približno 76 odstotkov, vsebuje pa še kakovostne beljakovine, ki so predvsem v beljaku (12,6 grama v 100 gramih jajca), in maščobe, ki so večinoma v rumenjaku.

“Beljakovine v jajcu so za človeško telo dobro prebavljive, zato imajo jajca veliko biološko vrednost. Vsebujejo tudi številne vitamine (A, D, B12 in folno kislino), minerale (fosfor, selen) in holin, ki prispeva k presnovi maščob in ima vlogo pri delovanju jeter,” poudarja Nika Kremić z Zveze potrošnikov Slovenije in dodaja: “Zato ni skrivnost, da jajca veljajo za kakovosten in cenovno dostopen vir beljakovin in kot navajajo nekatere raziskave, jih pogosto uvrstimo na jedilnik – v povprečju jih na teden največ zaužijejo odrasli (255 gramov), sledijo mladostniki (246 gramov), najmanj pa jih zaužijejo starejši odrasli, in sicer 207 gramov, kar je približno 3 do 4 jajca na teden.”

Maščoba v povprečju predstavlja manj kot 10 odstotkov jajca, tretjino skupne maščobe sestavljajo nasičene maščobne kisline. Prav kriterij vsebnosti maščobe je pokazal številne razlike med jajci, saj so v laboratoriju na 24 vzorcih izmerili od 7,15 g/ 100 g do 12,02 g/ 100 g.

“Nismo zaznali bistvenih razlik v vsebnosti maščobe glede na način reje, tudi glede na rezultate vsebnosti maščobnih kislin omega 3 ne moremo trditi, da so med načini reje bistvene razlike. Bolj kot način reje na vsebnost omega 3 vpliva sestava hrane, s katero krmijo kokoši nesnice,” je povzela del rezultatov Nika Kremić.

Jajca hranite v hladilniku
Doma jih vedno hranimo v hladilniku, saj se kakovost jajc, shranjenih pri sobni temperaturi, v enem dnevu poslabša bolj kot kakovost tistih, ki so bila v hladilniku en teden, na primer.

Glede na uredbo je datum minimalnega roka trajanja svežih jajc največ 28 dni od znesitve. Njihova kakovost pa je odvisna od tega, kako z njimi ravnamo po nakupu. Pomembno je, da jih ne izpostavljamo naglim temperaturnim spremembam, ki povzročajo rosenje. To lahko povzroči rast mikroorganizmov na zunanji strani lupine in poveča možnost, da skozi njene pore prodrejo v notranjost.

ZPS NASVET: KAKO VARNO RAVNATI Z JAJCI?

  • Najpogostejša okužba z jajci je okužba z bakterijo Salmonella. Zdravi odrasli jo večinoma prebolimo brez hujših zapletov, pri rizičnih skupinah, kot so otroci, nosečnice in starostniki, pa je lahko zelo nevarna. V nadaljevanju podajamo nekaj nasvetov, kako varno ravnati s tem živilom.
  • Ne uživajte surovih jajc. Najpogosteje jih najdemo v doma pripravljenih majonezah, tiramisuju in različnih omakah.
  • Trdo kuhana pomenijo manjše tveganje za okužbo kot mehko kuhana.
  • Ne uživajte jajc, ki imajo poškodovano lupino ali so umazana.
  • Če imajo vonj po pokvarjenem, siru, žveplu, ribah, kislem in neobičajen zunanji videz, jih zavrzite.
  • Ne uživajte jih po preteku roka uporabnosti.
  • Jedi, ki vsebujejo jajca in jih lahko pogrevamo, porabite v dveh urah po pripravi.
  • Po pripravi jedi z jajci si vedno temeljito umijte roke in očistite delovno površino, ki je prišla v stik z njimi.
  • Hranite jih v originalni embalaži v hladilniku, ločeno od drugih živil, saj s tem zmanjšamo izgubo mase in preprečimo, da bi se navzela tujih vonjev ali se poškodovala.

Velikonočni nasvet: Pirhe obarvajte z naravnimi barvami (npr. čebulnimi olupki) in jih najpozneje v dveh urah po kuhanju shranite v hladilnik. Porabite jih v sedmih dneh.

Rezultati testa so objavljeni v reviji ZPStest 4/2021, aplikaciji ZPStest in na www.zps.si .