N.Z. | 1. 2. 2024, 13:16

Ta virus bi lahko bil sprožilec multiple skleroze (in zdaj znanstveniki o tem vedo nekaj več)

profimedia

Povzročitelj mononukleoze lahko leta po okužbi povzroči, da človekov imunski sistem napade lastno tkivo.

Znanstveniki že nekaj časa sumijo, da bi lahko bil virus Epstein-Barr (EBV), eden najpogostejših virusov med ljudmi, sprožilec multiple skleroze, avtoimunske bolezni, ki prizadene približno 36 ljudi na 100.000 po vsem svetu. Ni pa jim še uspelo razjasniti, kako virus, ki sicer velja za povzročitelja mononukleoze, v nekaterih primerih - in torej ne pri vseh z njim okuženih - spodbudi človeški imunski sistem, da leta po okužbi napade lastno tkivo. Je pa to morda zdaj uspelo raziskovalcem iz Univerze v Teksasu.

Zmota imunskega sistema

Pri multipli sklerozi imunski sistem pomotoma napade mielin, zaščitni ovoj, ki prekriva živčna vlakna v možganih in hrbtenjači.

Nekatere prejšnje raziskave kažejo, da se to zgodi zaradi t. i molekularne mimikrije: beljakovine virusa so podobne beljakovinam v mielinu, zato imunski sistem začne lastne telesne beljakovine prepoznavati kot tuje in jih začne napadati.

Napad imunskega sistema sprožijo protitelesa, ki jih proizvajajo B-celice, vrste levkocitov ali belih krvnih celic. Zaradi 'zmedenega' obrambnega sistema se zmotno vežejo na domorodne molekule in jih tako označijo za uničenje. To je le del procesa, saj pri obrambi sodelujejo tudi T-celice, druga vrsta belih krvničk. Te prepoznavajo signale za alarm, ki ga pošiljajo okužene celice. To se zgodi v obliki antigenov, posebnih beljakovinskih fragmentov, ki se pojavijo na površini okuženih celic. Imunski sistem nato proizvede vojsko klonov T-celic, ki so specifični za določen antigen.

Da bi bolje razumeli vlogo T-celic, so znanstveniki spremljali 'vedenje' T-celic v vzorcih krvi in ​​cerebrospinalne tekočine osmih ljudi z zgodnjimi simptomi multiple skleroze. Opazovano so nato primerjali s tem, kako se T-celice odzivajo na laboratorijsko vzgojene celice, ki jih je okužil virus Epstein-Barr ali kakšen običajnejši virus, npr. virus gripe. 

Pokazalo se je, da je imelo v vzorcih krvi obolelih le 13 odstotkov T-celic receptorje za prepoznavanje celic, okuženih z EBV, samo štirje odstotki pa so prepoznali antigene gripe. Slika je bila povsem drugačna, ko so te številke primerjali s številkami v likvorju. Tam je namreč naravnost 'eksplodiralo' število T-celic, ki so prepoznale celice, okužene z EBV. Bilo jih je kar 47 odstotkov.

"Najverjetneje T-celice, ki so prisotne v cerebrospinalni tekočini v najzgodnejših fazah multiple skleroze, igrajo pomembnejšo vlogo pri razvoju bolezni. K bolezni bodisi prispevajo ali pa jo celo povzročijo," je izsledke komentiral nevrolog John William Lindsey, eden od avtorjev študije.

Zanimivo je, da multipla skleroza ni edina 'zapoznela' bolezen, s katero povezujemo virus Epstein-Barr. Istega povzročitelja krivijo tudi v primeru sindroma kronične utrujenosti oz. mialgičnega encefalomielitisa.

Novo na Metroplay: Martina Švab povsem iskreno o družini, medijskem svetu in organizaciji časa | Ob skodelici kave