Intervju z molekularno biologinjo, ki je pred kratkim izdala knjigo Vitalna dolgoživost, premišljen in znanstveno utemeljen vodnik po tem, kako lahko na proces staranja vplivamo bolj, kot si običajno mislimo.
Dr. Tino Prodnik, molekularno biologinjo, področje zdravja vznemirja že od malih nog. Njena pot k preventivi in zdravju se je začela med odraščanjem na podeželju v osrčju narave, ko se je kot radovedna deklica zanimala za to, kako deluje človeško telo in kakšni so načini za ohranjanje zdravja. Skozi leta se je to zanimanje le še poglobilo in rezultat njenega dolgoletnega dela na področju dolgoživosti in zdravstvene preventive je knjiga Vitalna dolgoživost, ki je pri Mladinski knjigi izšla pred kratkim.
Gre za premišljen in znanstveno utemeljen vodnik po tem, kako lahko na proces staranja vplivamo bolj, kot si običajno mislimo. Namesto hitrih rešitev ponuja razumevanje temeljnih mehanizmov, od presnovnega zdravja in mitohondrijske funkcije do hormonskega ravnovesja, mišične mase, kakovosti spanja ter regulacije stresa, posebno pozornost pa namenja tudi povezavi med telesom in psiho ter temu, kako misli in čustva vplivajo na naše biološke procese.
Ob izidu knjige je za Metropolitan spregovorila o tem, kaj vitalna dolgoživost pomeni v praksi. Razkrila je, kateri so ključni stebri, na katerih gradi svoje razumevanje zdravja, katere tri navade sama postavlja v ospredje, zakaj kljub obilici informacij še vedno vztrajamo v nezdravih vzorcih ter kako lahko notranje ravnovesje - ali njegovo pomanjkanje - neposredno vpliva na delovanje naših celic.
Kateri so najpomembnejši stebri vitalne dolgoživosti, ki jih obravnavate v knjigi?
Najpomembnejši stebri vitalne dolgoživosti, ki jih obravnavam v knjigi, so tisti, ki neposredno vplivajo na naše biološko staranje - na celični ravni.
V ospredju sta presnovno zdravje in mitohondrijska funkcija, torej način, kako naše celice proizvajajo energijo. Brez energije ni obnove, ni regeneracije in ni dolgoročne vitalnosti. Z njima je tesno povezano hormonsko ravnovesje, ki vpliva praktično na vse: od razpoloženja in kognicije do telesne sestave in presnovne stabilnosti.
Veliko pozornosti namenjam tudi obvladovanju kroničnega vnetja, ki je danes v ozadju večine civilizacijskih bolezni, ter gibanju. Mišična masa namreč ni le estetska kategorija, temveč presnovni in zaščitni organ ter temelj funkcionalne neodvisnosti v zrelih letih. Ko jo izgubimo, postanemo odvisni od drugih prej, kot bi bilo treba.
Posebno mesto imajo tudi kakovost spanja, regeneracija in zdravje živčnega sistema ter čustvena stabilnost in občutek smisla. Prav ta dva dejavnika sta pogosto najbolj spregledana, a dolgoročno odločilna za kakovost staranja.
Vsa ta področja so globoko prepletena. Vitalna dolgoživost ni skupek ločenih priporočil, temveč razumevanje, da telo deluje kot celota. Ko začnemo zavestno skrbeti za te stebre, se spremembe ne zgodijo čez noč, a sčasoma postanejo del naše identitete in začnejo oblikovati naše življenje na vseh ravneh, ne le telesni.
Če bi morali izpostaviti le tri zdrave navade, ki so za vas najpomembnejše, katere bi to bile?
Prva je vsakodnevno gibanje z vključevanjem vadbe za mišično moč. Mišice pogosto dojemamo zgolj kot estetski element, v resnici pa so pomemben presnovni in hormonski organ. Izločajo zaščitne molekule, vplivajo na vnetje, podpirajo delovanje možganov in so največji porabnik glukoze v telesu. Skrb za mišično maso je ena najpametnejših dolgoročnih naložb v lastno prihodnost.
Druga je stabilna presnova brez velikih nihanj krvnega sladkorja. To dosežemo s kakovostno prehrano, zadostnim vnosom beljakovin in zdravimi maščobami. Ko je presnova stabilna, imamo več energije, jasnejše misli in manj vnetnih procesov. Učinki so pogosto opazni presenetljivo hitro.
Tretja in morda najpogosteje spregledana je zavestna regulacija stresa. Brez urejenega živčnega sistema tudi najboljša prehrana in najbolj disciplinirana vadba ne moreta nadomestiti posledic kronične napetosti. Telo pod kroničnim stresom izgubi sposobnost učinkovite regeneracije. Zato je skrb za živčni sistem skozi spanje, umirjanje, dihanje, odnose in občutek varnosti enako pomembna kot prehrana in gibanje.
Morda vas zanima tudi:
- Sladkor manipulira z vašim apetitom – preprost načrt, kako mu vzeti moč
- Oznake, ki lahko zavajajo: ti napitki niso nujno primerni za otroke
Danes imamo na voljo toliko znanja in možnosti za zdravo in dolgo življenje, pa kljub temu veliko ljudi živi precej nezdravo ali pa jim življenje prehitro skrajša bolezen. Zakaj?
Živimo v okolju, ki nas na vsakem koraku spodbuja k sedečemu načinu življenja, procesirani hrani, stalni preobremenjenosti in kroničnemu stresu. Evolucijsko na takšne razmere preprosto nismo prilagojeni. Naša telesa so bila oblikovana za gibanje, počitek in naravni ritem, ne za nenehno stimulacijo in hitrost.
Drugi pomemben razlog je, da večina ljudi ukrepa šele, ko se pojavijo simptomi. Preventiva zahteva dolgoročno razmišljanje in prevzemanje odgovornosti za lastno telo, še preden nas bolezen v to prisili.
In vendar je tu dobra novica. Naše telo je izjemno prilagodljivo in presenetljivo hvaležno. Ko mu začnemo vračati osnovne pogoje za ravnovesje – gibanje, kakovostno prehrano, spanec in umirjen živčni sistem – nas pogosto zelo hitro nagradi. Z več energije, boljšim počutjem, močnejšim imunskim sistemom in večjo notranjo stabilnostjo.
Vitalna dolgoživost zato ni popolnost. Je zaporedje majhnih, zavestnih odločitev. In telo nam skoraj vedno pokaže, da smo na pravi poti.
Posvečate se tudi pomembnosti mišljenja in čustvovanja. Kako to dvoje lahko vpliva na naše življenje?
Naše misli in čustva niso le abstraktni doživljaji. Vsaka misel sproži biokemično reakcijo v telesu. Kronični strah, jeza ali občutek nemoči aktivirajo stresne poti, zvišujejo kortizol, povečujejo sistemsko vnetje in - kar je še posebej fascinantno - vplivajo celo na izražanje genov. Ne vplivajo torej le na to, kako se počutimo danes, temveč tudi na to, kako naše celice delujejo dolgoročno.
Po drugi strani občutek varnosti, povezanosti in osebnega smisla deluje zaščitno. Uravnava živčni sistem, podpira regeneracijo in prispeva k hormonskemu ravnovesju. Zato nikoli ne gledam na telo in psiho kot na ločena sistema. Nikoli nista bila. Ko to zares razumemo, postane jasno, zakaj nobena dieta ali tabletka sama po sebi ne more nadomestiti notranjega miru in občutka, da ima naše življenje smisel.
Na zadnjih straneh knjige je tudi kar nekaj zdravih in okusnih receptov. Bi lahko enega od njih, morda najljubšega, delili z našimi bralci?
Seveda. Kruh je za marsikoga lahko presnovni izziv, predvsem zaradi hitrih nihanj krvnega sladkorja. Semenski krekerji pa so odlična alternativa – bogati so z vlakninami, zdravimi maščobami in minerali, obenem pa ne povzročajo hitrih glikemičnih skokov. So nasitni, stabilizirajo energijo in so zelo praktični tudi za na pot.
Sestavine:
- ½ skodelice sezama
- ½ skodelice lanenih semen
- 1 skodelica sončničnih semen
- 2 žlici prahu indijskega trpotca
- 1 žlica semen chia
- 1 žlička soli
- 1½ skodelice vode
Priprava:
1. V večji skledi zmešamo vsa semena, psilium, sol in vodo.
2. Pustimo stati vsaj eno uro, da se psilium in semena chia napojijo z vodo in zmes postane gosta in lepljiva. Če ostane odvečna tekočina, jo previdno odlijemo.
3. Z lopatko enakomerno razporedimo po dveh pekačih, obloženih s papirjem za peko. Debelina naj bo nekaj milimetrov.
4. Pečemo v pečici, segreti na 160 °C. Po 10 minutah vzamemo iz pečice in z nožem zarežemo mrežo za velikost krekerjev.
5. Vrnemo v pečico in pečemo še približno 20 minut, dokler niso krekerji suhi in hrustljavi. Lahko jih čez noč sušimo v dehidratorju.
6. Ko se popolnoma ohladijo, jih prelomimo po zarezah.
7. Hranimo v zaprti posodi na suhem.
