Tjaša Žohar Čretnik: “Ko se ti zgodi skrita epidemija, je najlažje kriviti nekoga daleč stran”

Intervju

24. 4. 2020, 10:16 | Zdravje | Piše: Maja Fister
Tjaša Žohar Čretnik: “Ko se ti zgodi skrita epidemija, je najlažje kriviti nekoga daleč stran” (foto: Arhiv NLZOH) Arhiv NLZOH

Tjaša Žohar Čretnik je mikrobiologinja in direktorica Nacionalnega laboratorija za okolje, zdravje in hrano. V njihovih laboratorijih opravijo skoraj polovico vseh testiranj na prisotnost virusa SARS-CoV-2 v Sloveniji in tudi pri njih so morali v zadnjih tednih precej spremeniti organizacijo dela.

Tjaša Žohar Čretnik je mikrobiologinja, ki na tem področju deluje zadnjih 30 let, in direktorica Nacionalnega laboratorija za okolje, zdravje in hrano, ki deluje na enajstih lokacijah po Sloveniji.

Govorili sva o tem, kako zanesljivi so testi, kakšne zaloge imajo in kako resni so njihovi dobavitelji, pa o tem, zakaj so vzorci brisov nosno-žrelnega prostora najboljši za prvo preiskavo, dotaknili pa sva se tudi teorij zarote in tega, kako optimističen je njen pogled v prihodnost. 

Vaš laboratorij se te dni ukvarja predvsem z izvajanjem testiranja na prisotnost virusa SARS-CoV-2. Kolikšen delež vseh testiranj v Sloveniji opravite vi?

Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) s sedežem v Mariboru je osrednji, največji slovenski javnozdravstveni laboratorij, ki se ukvarja s problematiko varovanja okolja, diagnostično in javnozdravstveno mikrobiološko dejavnostjo, kemijskimi in mikrobiološkimi analizami različnih vrst vzorcev ter z raziskovalno in pedagoško dejavnostjo. Poleg laboratorija v Mariboru delujemo še na desetih lokacijah po Sloveniji. 

Januarja smo se v našem laboratoriju začeli pripravljati na izvajanje testiranj novega koronavirusa. Prvi test smo v laboratoriju v Mariboru naredili v tednu od 3. do 9. februarja, nato smo dejavnosti razširili tudi po drugih laboratorijih, in sicer v Ljubljani, Kopru, Novem mestu, Celju in Kranju.

V laboratorijih tako opravimo skoraj polovico vseh testiranj v državi.

So luči v vaših laboratorijih torej prižgane 24 ur, 7 dni v tednu?

Tako je, vse dni v tednu 24 ur na dan delujejo naši laboratoriji v Mariboru, Ljubljani in Celju, drugi trije naši laboratoriji pa delujejo po 16 ur dnevno. Delovni čas smo podaljšali na vseh lokacijah, in v to je bilo vloženega ogromno napora zaposlenih, saj smo spremembo organizacije dosegli v dobrih 14 dneh.

Povedati je namreč treba, da izvajanje diagnostične preiskave na okužbo s SARS-CoV-2 virusom lahko izvaja le visoko usposobljeno in specializirano osebje. Pred začetkom epidemije se je s tovrstno diagnostiko ukvarjalo le dobrih 20 sodelavcev. 

Zaposlujete sicer več kot 700 ljudi. Kako ste v tem času spremenili organizacijo dela, povečali ekipo, ki se ukvarja s tovrstno diagnostiko?

Organizacijo dela smo spreminjali tako zaradi povečanih potreb na področju diagnostike okužb z virusom SARS-CoV-2 in povečanih potreb na področju dela službe za dezinfekcijo, sezinsekcijo in deratizacijo na eni strani kot zaradi upada druge mikrobiološke diagnostike in drugih zavodovih dejavnosti.

Če se je delo na eni strani podeseterilo, se je na drugi strani zmanjšalo tudi do 75 % predhodnega obsega.

Sodelavce smo prerazporejali, dodatno usposabljali, predvsem pa smo sledili tudi cilju, da zavarujemo njihovo zdravje. Vse spremembe so sodelavci sprejemali z razumevanjem in veliko zavzetostjo, zato sem nanje zelo ponosna. 

Kako poteka vaš del procesa testiranja na koronavirus. Zdravstveni delavci odvzamejo brise, vi prevzamete pošiljko vzorcev in potem? 

Vzorce odvzamejo zdravniki, ki obravnavajo bolnika. Zdravniki določijo, komu in kako ga bodo vzeli. Ko je vzorec odvzet, ga v laboratorij pripeljejo ali prinesejo reševalci oziroma kurirji.

V laboratorij prejmemo vzorce zgornjih dihal (v največ primerih brise nosno-žrelnega predela) in spremno dokumentacijo. Vzorci so ob sprejemu zaprti in shranjeni v dvojni embalaži. Vzorcem in dokumentaciji dodelimo identifikacijsko številko, t. i. protokolno številko, in podatke vnesemo v laboratorijski informacijski sistem.

Ob prevzemu zaprtih vzorcev smo zaščiteni z laboratorijskimi oblačili – s haljo in rokavicami za enkratno uporabo.

Še vedno zaprte vzorce prenesemo v komoro za varno delo z biološkimi materiali stopnje varnosti dva, kot to priporočajo mednarodne smernice, ki z zračnim tokom, posebnim načinom filtriranja zraka in s stekleno pregrado ščiti laboratorijskega delavca.

Vzorce odpremo in jih pripravimo za ekstrakcijo virusne nukleinske kisline. Med tem postopkom se virusi obdelajo tako, da niso več infektivni. V nadaljevanju pomnožimo nekatere dele nukleinske kisline virusa, ki so prisotne le pri tem virusu. V testu uporabljamo tudi ustrezne pozitivne, negativne kontrole (neinfektivni delci virusa ali inaktiviran virus) in procesne kontrole, kar pomeni, da vsakič preverimo, ali metoda pravilno deluje. Rezultat sporočimo zdravniku, ki je osebo obravnaval, ter pristojnim za obvladovanje epidemije.

Rezultate torej sporočite zdravniku in dežurnemu epidemiologu, oni pa naprej testirancu?

Rezultat sporočimo zdravniku, ki je osebo obravnaval, pozitivne rezultate pa tudi epidemiološki službi. Na pozitivno osebo pa se obračajo tako oboji, zdravnik z vidika zdravljenja okužbe, epidemiolog pa z vidika sledenja kontaktov obolele osebe in odrejanja epidemioloških ukrepov.

Kako zanesljivi so ti testi? Kateri so najpogostejši razlogi, zaradi katerih bi lahko pokazali napačen rezultat? Se lahko zatakne že pri napačnem odvzemu vzorca ali transportu? 

Molekularni testi, ki jih uporabljamo, imajo odlične analitične zmogljivosti.

Zaznajo od 10 do 100 kopij gena, ki jih pomnožujemo, sposobne so torej zaznati zelo nizko virusno breme. Pogoj je seveda, da na mestu odvzema virus je. 

Med bolznijo se virusno breme v različnih delih dihal spreminja. V nosno-žrelnem prostoru se s časom znižuje, povečuje pa se v izločkih iz spodnjih dihal, če se je pri pacientu razvila pljučnica. 

Okužbe torej potrjujemo oziroma izključujemo na podlagi brisov nosno-žrelnega prostora? Kako pa je s krvjo? 

Zdravnik seveda v skladu s potekom bolezni odvzame tudi druge vzorce za preiskavo. Virus se lahko prehodno pojavi tudi v krvi, a so druge kužnine mnogo primernejše za diagnostiko. Ker je virus v krvi le v času, ko bolnik kaže znake okužbe, tudi ni nevarnosti za varno preskrbo s krvjo za transfuzijske namene.

Z laboratorijskimi preiskavami okužbo pomagamo potrjevati ali izključevati. Nikoli odločitev ne temelji le na enem podatku iz bolnikove anamneze, simptomu, znaku bolezni ali rezultatu ene preiskave. O odločitvah za nadaljnjo obravnavo pacienta, bodisi glede zdravljenja bodisi v epidemiološkem smislu, vedno odloča kombinacija vsega naštetega.

Preiskave z visoko pozitivno napovedno vrednostjo res pomembno prispevajo k potrjevanju diagnoze, a sama vedno rečem: nič ni stoodstotno. 

Arhiv NLZOH

Kako reprezentativen je prostovoljni vzorec 3000 oseb, ki bodo sodelovale v raziskavi razširjenosti covida-19 v Sloveniji? Menite, da se bodo na podlagi tega lahko oblikovala jasna priporočila vladi, da se lahko javno življenje nadaljuje in obudijo delovna mesta?

Pri zasnovi tako imenovanih seroprevalenčnih preiskav, katerih namen je oceniti, kolikšen del populacije je bil dejansko v stiku z določenim mikroorganizmom, vedno sodelujejo strokovnjaki, ki velikost vzorca izračunajo po priznanih statističnih metodah. Ker v raziskavi ne sodelujemo, podrobnosti ne poznam in jih zato ne morem komentirati. 

Slovenija je v svetovnem merilu po številu testov na milijon prebivalcev sicer precej v vrhu. Kako sami ocenjujete kriterije, po katerih trenutno posameznike pošiljamo na testiranje? 

Kriterije za testiranje smo v Sloveniji spreminjali v skladu s sprejetimi definicijami primera bolezni, potekom epidemije in obstoječimi zmogljivostmi.

Prepričana sem, da smo v dovolj velikem obsegu testirali dovolj zgodaj, kar potrjuje tudi potek epidemije in dejstvo, da smo po opravljenem testiranju v vrhu držav. 

Ni se nam zgodila skrita epidemija, to je epidemija, ki se je zavemo šele takrat, ko se je že razbesnela, kar se je, menim, zgodilo na primer v Italiji, Španiji in v Združenih državah Amerike. Vse to delo smo v Sloveniji opravili s testi visoke kakovosti, ne da bi bili prisiljeni posegati po testih s slabo občutljivostjo in specifičnostjo, kar kaže, da je mreža slovenskih mikrobioloških laboratorijev znala in zmogla odreagirati tako, kot je bilo treba. 

Pa imamo dovolj zalog pripomočkov za testiranje ali vsaj zanesljive dobavitelje? 

Z našimi dobavitelji sodelujemo že vrsto let in svoje delo so opravili odlično. V nobenem trenutku  nismo bili prisiljeni dela zaustaviti, trenutno pa imamo vsaj enomesečne zaloge.

V Sloveniji možnosti za samoplačniško testiranje nimamo. Kakšni so razlogi za to in ali se bo to kmalu lahko spremenilo?

Na začetku epidemije smo se zaradi omejenih kapacitet odločili, da samoplačniškega testiranja ne bo. Med epidemijo kapacitete nenehno povečujemo, in če bo treba, jih bomo še naprej. O sistemu testiranja Ministrstvu za zdravje svoja priporočila posreduje posebna strokovna skupina. Vseskozi si izmenjujemo informacije, da bi bilo delovanje usklajeno. 

Trenutno se odvzem vzorca priporoča pri vsakem bolniku, ki kaže že blago klinično sliko. Menim, da testiranje zdravih oseb v splošni populaciji, ki ne kažejo nobenih znakov okužbe, ni potrebno. Presejanja zaposlenih v zdravstvenih ustanovah in DSO ter morebitno presejanje pacientov pred sprejemom v bolnišnico pa so izzivi za prihajajoče mesece. 

Kaj pravite na teorije zarote spletnih komentatorjev, da je ta virus “ušel iz laboratorija”? 

Biotehnologija seveda zmore marsikaj. Teorija pobega je zato vabljiva in se skozi različne objave na družabnih omrežjih nenehno ponuja. Tudi če bi sprejeli teorijo, da je virus rezultat biotehnoloških podvigov, virus iz laboratorija lahko pobegne le prek zaposlenega, ki se je pri delu kontaminiral in/ali okužil, kar spada v kategorijo nesreč, vse druge oblike pobega pa bi morali obravnavati kot bioteroristično dejanje. 

Ko se ti zgodi skrita epidemija, je najlažje kriviti nekoga tam daleč na drugem koncu sveta. To je veliko lažje kot priznati, da je nekaj zatajilo v lastni državi.

Menim, da je nova različica virusa nastala po naravni poti, človek pa mu je s svojim načinom bivanja omogočil preskok z živali na človeka. 

Bolj kot o teoriji zarot bi se morali spraševati o teorijah, kako se naš planet brani pred nami in našim načinom življenja.

Bo ta pandemija okrepila zaupanje ljudi v znanost, ki te dni v prvi vrsti rešuje naša življenja? 

Znanost je pri vsakem novem povzročitelju hitrejša in učinkovitejša. Dosežki so občudovanja vredni, prav tako povezanost znanstvenikov. Prepričana sem, da so ljudje to prepoznali in se zaupanje povečuje. 

Čeprav je bistvo demokracije to, da sami odločamo, komu bomo verjeli, si svobodno oblikujemo svoja mnenja in to tudi na glas povemo, pa se moramo zavedati tudi svoje odgovornosti pri ustvarjanju kolektivne zavesti, ki na koncu odloči o tem, katere odločitve bo oblast podprla in katere izločila. 

Če bomo še naprej ustvarjali klimo nezaupanja, dejansko s tem na neuspeh obsojamo dobre rešitve in dobre ter sposobne ljudi odvračamo od ideje, da bi sploh poskusili kaj spremeniti.

Kako optimističen je vaš pogled v prihodnost?

Človek kot biološka vrsta očitno potrebuje krize, saj v času ugodja ni sposoben zadostne mere samorefleksije. 

Posameznika žal prepogosto strezni le huda bolezen ali nenadomestljiva izguba, družbo v samorefleksijo prisilijo vojne in epidemije. Zgodovina tudi kaže, da smo se iz preteklih napak premalo naučili, res pa je tudi, da smo v trenutkih krize vedno našli neko rešitev. Če upoštevamo zmogljivosti znanosti, bi lahko bili vsi zelo optimistični, glede na nenehno plenilsko vedenje človeka pa mnogo manj.

PREBERITE ŠE: Strokovnjakinja o naših financah: "V krizi ljudje najdemo največ rešitev, ker smo v to primorani" ALI Katarina Birtič Choi: "Ta pandemija bo vsekakor spremenila potek turizma"

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Maja Fister
Novinarka

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri