Uganete, kaj imata skupnega France Prešeren in podalpska sramota, imenovana otroška srčna kirurgija?

Piše: Ana Turk

17. 2. 2020, 07:00 | Zdravje | Piše: Ana Turk

                            Uganete, kaj imata skupnega France Prešeren in podalpska sramota, imenovana otroška srčna kirurgija? (foto: profimedia) profimedia

Apel. Kakšen apel neki? Takšen, ki ga je v satirični mojstrovini orisal Prešeren, ko je krcal jezikoslovca Jerneja Kopitarja, češ, kako lahko Kopitar kritizira njegove pesmi, če pa sam ni zložil niti ene. Le čevlje sodi naj Kopitar! S tem zaporedjem besed je naš največji pesnik strnil apel.

In, glej; natanko takšen javni poziv pritiče ministrstvu za zdravje in ekipi ministra Aleša Šabedra. Zakaj? Čim so eno komisijo ukinili, že so sestavili novo, da ta zdaj pregleduje ukinjeno komisijo. Zapisano drugače; nadzirajo ne samo padlega, ampak ubitega konja.

Strmijo v drobovje in ostalo okostje tistega Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni, ki ga je vlada Mira Cerarja ustanovila decembra 2017, vlada Marjana Šarca pa ga je po enem letu in pol likvidirala. In to brez javnosti znanih strokovnih argumentov.

Preverili smo, kje tičijo razlogi za takšne, po naši oceni nesmiselne strokovne in upravne nadzore. Premetali smo številke, stare in nove podatke in argumente in se dokopali do naslednjih ugotovitev.

Prva ugotovitev: nestrokovnost

Zakaj? Ker med osmimi člani komisije – štirje so z ministrstva, trije z zdravniške in ena z babiške zbornice – ni nobenega strokovnjaka za otroške srčne in žilne bolezni, ugotavlja otroški kardiolog in strokovnjak za varnost v zdravstvu Andrej Robida.

Kdo nadzoruje ubitega konja?
  • Vesna Zupančič, Ministrstvo za zdravje RS, predsednica
  • Marjanca Jambrović, Ministrstvo za zdravje RS
  • Cvetka Rogač Cvetko, Ministrstvo za zdravje RS
  • Petra Tomažič, Ministrstvo za zdravje RS
  • Radko Komadina, Zdravniška zbornica Slovenije
  • Lilijana Kornhauser Cerar, Zdravniška zbornica Slovenije
  • Vladimir Smrkolj, Zdravniška zbornica Slovenije
  • Saša Kadivec, Zbornica zdravstvene in babiške nege

Po preteklosti otroške srčne kirurgije in ukinjenega nacionalnega inštituta tako listajo tisti, ki imajo z njo skupnega toliko, kot je imel Kopitar s Prešernovimi pesmimi. Zato je tu; apel. Javni poziv ministru Šabedru.

Druga ugotovitev: dvom v nepristranskost

Kirurg travmatolog Radko Komadina je precej ostro mnenje o Nacionalnem inštitut za otroške srčne bolezni in njegovem poslovanju javno izrazil še preden je postal član nadzorne komisije in ga začel nadzirati. Zato je tu dvom v njegovo nepristranskost. Po Pravilniku o upravnem nadzoru v zdravstvu tako ne bi smel biti imenovan za člana komisije.

Kaj na to ugotovitev poreče Komadina? Njegov komentar še vedno čakamo.

Tretja ugotovitev: nesmiselnost

Ker so med cilji osemčlanske komisije nadzor:

  • prostorov in opreme ubitega konja,
  • delovnega časa, dnevnega in tedenskega počitka, letnega dopusta,
  • vodenja in organizacije dela,
  • spoštovanja pacientovih pravic,
  • izvajanja zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja.

A preminuli konj ni imel prostorov in opreme, razgrinja Robida, saj se je njegovemu poslovanju ostro po robu postavilo vodstvo ljubljanskega kliničnega centra. Spuntal se je še ZZZS in z inštitutom ni podpisal pogodbe.

»Tujih zdravnikov zato nismo mogli zaposliti. Posledično tudi nismo mogli delati z otroki. Vse, kar smo lahko naredili, je bilo v času suhih krav. Ko je kliničnemu centru tekla voda v grlo. Ko so ostali brez domačih in brez čeških zdravnikov. Ja, takrat smo bili edino zaželeni. In takrat smo jim priskrbeli zdravnike. Sicer pa inštitut ni posloval in tudi ne deloval,« dejstva niza Robida in se pri tem sprašuje, kaj osmerica sploh nadzira. To, česar ni bilo?

Ni bilo prostorov ne opreme ne dela ne dopusta ne počitka ne pacientov ne zdravstvenega zavarovanja.

Četrta ugotovitev: preusmerjanje pozornosti

Komisija brska po zgodovini, tako pišejo z ministrstva, da se bodo iz nje kaj naučili in z novimi spoznanji izboljšali zdajšnje razmere. In kaj konkretno bi radi izboljšali? Kaj je na otroški srčni kirurgiji še vedno ali pa po novem narobe? Ob teh vprašanjih na ministrstvu molčijo.

Ne molči pa Robida. »Obravnava otroških srčnih bolezni ni urejena, kot je v razvitem svetu. Če bi bila, bi to objavili v strokovni reviji, in povabili kolege iz tujine, da si to ogledajo. Zakaj ne objavijo vseh kazalnikov uspešnosti in varnosti? Zakaj primerjajo nizko umrljivost z drugimi centri na svoj način in ne kot to zahteva stroka?

Je kakovost podatkov, ki jih vnašajo v evropski sistem, kdo preveril? Vse našteto spretno prikrivajo in pozornost usmerjajo v preteklost, da bi prikrili sedanjost.«

Epilog: nestrokovnost + dvom v nepristranskost = neverodostojnost

So torej nanizane štiri ugotovitve ključni razlog, da so imena članov komisije lep čas skrivali pred nami? Razodeti jih niso hoteli niti Robidi, ko so ga kot člana sveta likvidiranega nacionalnega inštituta pozivali na pogovor.

Natipkali so jih šele, ko smo jih opomnili na javni interes in davkoplačevalske cekine. In koliko jih bodo na ministrstvu Šabedra za to komisijo odšteli?

Vsak od štirih članov, ki ni zaposlen na ministrstvu, bo nagrajen s 540 evri bruto, štiri članice, ki so z ministrstva, pa takšne nagrade ne bodo deležne. Ker padlega konja nadzirajo med službo. Za pregled drobovja in okostja bodo zato prejele javne plače. Oziroma del njih.

In če pod nanizane ugotovitve in dejstva potegnemo črto, je tu sklep: drži, da pod streho Šabedra v tej zgodbi ne bodo potratni, drži pa tudi, da je vsakega centa škoda, če od njega nimamo koristi. In teh po naši oceni od te komisije ne bo. Ker so tu: nestrokovnost, dvom v nepristranskost in posledično neverodostojnost vsega, kar bodo ugotovili.

Nadzor bo tako lahko le sam sebi namen. V zgodbi z naslovom Kako še enkrat ubiti mrtvega konja. V zgodbi, ki je s tem zapisom dobila apel.

Ana Turk
Novinarka