Kupci so čedalje bolj pozorni na to, kaj pravzaprav nabavljajo - in uživajo. Zato so besede direktorice požele veliko pozornosti, še posebej, ker gre za pogosto živilo, ki ga številni obožujejo.
Brez kruha si številni ne morejo predstavljati dneva, drugi se mu - zaradi različnih razlogov - odpovedujejo ali pa njegovo uživanje zelo omejijo ... Vse skupaj pa zanima, kaj pravzaprav vsebuje to priljubljeno živilo. Nekateri imajo "svoje" pekarnice, na katere prisegajo in kruh ter pecivo kupujejo samo tam, spet drugi ga nabavijo mimogrede, na poti iz službe, v trgovini. No, seveda je najboljši doma spečen kruh, prav tak, kakršnega so delale naše babice - običajno je bil večji, težji in običajno je trajal ves teden.
Zanimivo temo - tako, ki zadeva prav kruh - so odprli v priljubljeni oddaji na hrvaški nacionalni televiziji z naslovom "Znamo li šta jedemo" oziroma Ali vemo, kaj jemo. Voditelj se je s sogovorniki pogovarjal o velikosti sodobnega kruha in o sestavinah, ki mu jih dodajajo. Takoj na začetku so odgovarjali na vprašanje, zakaj dandanes tako težko dobimo "kilski" kruh, kakršnega smo kupovali nekoč.
"Družine na Hrvaškem so vse manjše. Kruh se ne bi smel metati stran, zato imamo hlebce od 350 do 500 gramov, naš potrošnik pa želi vsak dan svež kruh,",je med drugim je povedala Ana Gajski, direktorica proizvodnje v pekarski verigi Mlinar.
Kupcem je pomembno še nekaj
Jasno je, da so dandanes kupci bolj osveščeni, tako da jih razen velikosti zanima še nekaj pomembnega - aditivi, ki jih proizvajalci dodajajo v ta proizvod. Na vprašanje, koliko jih je dejansko v enem hlebcu, je bil odgovor, da precej manj, kot si mnogi mislijo.
Preberite še:
- Nutricionistka razkrila, kaj vedno vpraša v pekarni in pogosto doživi jezo prodajalcev (TO je razlog)
- Ste videli, kaj pravzaprav vsebuje ta kruh? Morda vas bo presenetilo, toda raje bežite od njega kot hudič od križa
- Kupujete narezan in pakiran kruh? Potem morate vedeti tole, morda se boste pošteno zamislili
"Zelo malo, 1 do 2 odstotka, in to naravnih aditivov," je poudarila Ana. Na to izjavo se je navezovalo novo vprašanje: kakšen je sploh naravni aditiv? "Aditiv, ki je na primer naravnega izvora, je askorbinska kislina oziroma vitamin C," je pojasnila.