V Sloveniji beležijo podvojeno število primerov leptospiroze

Poznate simptome?

8. 11. 2019, 14:18 | Zdravje | Vir: STA

                            V Sloveniji beležijo podvojeno število primerov leptospiroze (foto: profimedia) profimedia

Število primerov leptospiroze se je letos glede na leto 2018 več kot podvojilo, so ugotovili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Gre za bolezen divjih in domačih živali, ki povzročitelja, bakterijo leptospiro, izločajo z urinom. Človek se okuži z neposrednim ali posrednim stikom z okuženo živaljo ali njenimi izločki.

Porast števila z leptospirozo okuženih psov so zabeležili tudi na Veterinarski fakulteti v Ljubljani, kjer so opozorili na pravočasno diagnostiko pri živalih. Ta je ključna za obvladovanje bolezni in s tem preprečevanje širjenja okužbe na ljudi, so na NIJZ zapisali na svoji spletni strani.

Najpomembnejši rezervoar okužbe so glodavci, zlasti podgane in poljske miši ter številne druge živali, pa tudi psi in govedo. Ti bakterije preko urina izločajo v okolje, od koder se preko vode in zemlje lahko prenašajo na ljudi.

Okužbe se pri ljudeh pojavljajo skozi celo leto. Do okužbe pride z vdihavanjem onesnaženega prahu zemlje in kopanjem v sladkih vodah, kontaminiranih z urinom glodavcev. Večje število obolenj na NIJZ opažajo tudi v času obilnega deževja in poplav.

Leptospiroza je tudi poklicna bolezen oseb, ki delajo z živino, živalmi, živalskimi izdelki ali na kontaminirani zemlji in vodi, kot so kmetje, veterinarji, delavci v gradbeni, lesni industriji in gozdarji. Te je treba ob sumu pojava bolezni zaščititi z ustrezno obleko, obutvijo in rokavicami. Priporoča se cepljenje domačih živali, tudi psov.

Začetni znaki bolezni so hitro naraščanje telesne temperature, pogosto z mrzlico, hudim glavobolom in bolečinami v mišicah. Tem se lahko pridružijo še bolečine v trebuhu, slabost, bruhanje, povečanje jeter, redkeje povečanje bezgavk in izpuščaj.

Značilen znak, ki pa včasih ni izražen, je vnetje očesne veznice. Zvišana temperatura se po enem tednu normalizira, kar pri manjšem delu bolnikov pomeni konec bolezni. Pri večini bolnikov pa pride do ponovnega dviga temperature. V tem času se pogosto pojavi meningitis in prizadetost ledvic. Smrt je ponavadi posledica odpovedi ledvic, jeter ali pljučnice. Povprečna inkubacijska doba bolezni je deset dni, oboleli pa z urinom leptospir izloča navadno še en mesec.