Več kot tretjina bolnikov na zdravstveno storitev čaka nad dopustno čakalno dobo

18. 11. 2020, 10:03 | Zdravje | Vir: STA

                            Več kot tretjina bolnikov na zdravstveno storitev čaka nad dopustno čakalno dobo (foto: Nebojša Tejić/STA) Nebojša Tejić/STA

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je 1. oktobra na zdravstvene storitve, ki jih spremljajo v okviru nacionalnega spremljanja čakalnih dob, čakalo 168.231 bolnikov, od tega 59.732 bolnikov oziroma 35,51 odstotka nad dopustno čakalno dobo.

Na prve preglede pri zdravniku je v začetku oktobra čakalo 65.166 bolnikov, od tega 23.734 bolnikov oz. 36,42 odstotka nad dopustno čakalno dobo. Na terapevtsko-diagnostične storitve je čakalo 103.065 bolnikov, od tega 35.998 bolnikov oz. 34,93 odstotka nad dopustno čakalno dobo, je razvidno iz podatkov, ki jih je vlada navedla v odgovoru na poslansko vprašanje Franca Trčka (SD).

Ti podatki so v primerjavi s podatki pred začetkom epidemije covida-19 nižji, zato je ministrstvo za zdravje že po razglasitvi konca prvega epidemičnega vala pozvalo izvajalce zdravstvene dejavnosti k zagotovitvi večje kakovosti podatkov o številu čakajočih in čakalnih dobah.

Ker so v prvem epidemičnem valu za več kot mesec prekinili izvajanje določenega dela zdravstvenih storitev, je to pomembno vplivalo na zmanjšanje števila obravnav za bolnike, ki so takrat imeli termin pri določenem specialistu.

Izvajalci zdravstvenih storitev so sicer morali bolnikom določiti nov termin, a teh terminov zaradi dodatnih preventivnih ukrepov, kot je omejitev števila oseb v čakalnicah in kontrolirani vstop v zdravstvene ustanove, niso mogli nadomestiti z enakim časovnim intervalom in v enakem obsegu, kot je bilo odpovedanih storitev.

Hitre in temeljite prilagoditve so v času trajanja prve razglasitve epidemije morali izvesti tudi zdravniki na primarni ravni, ki so morali zaradi omejitev izvajati dejavnost v omejenem obsegu zaradi spremenjenih varnostnih pogojev. Vse to je pomembno prispevalo k upadu napotitev bolnikov na nadaljnjo obravnavo na sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti.

Da bi omogočili dostopnost do zdravstvenih storitev in s tem nadomestili neopravljene zdravstvene storitve zaradi posledic epidemije, je v pripravi nacionalni razpis. Cilj razpisa je skrajšati čakalne dobe in število čakajočih nad najdaljšo dopustno čakalno dobo do konca prihodnjega leta, na razpisu pa se bodo za programe lahko potegovali tudi zasebniki.

Ob tem na vladi poudarjajo, da bodo zasebne izvajalce vključili le pri tistih zdravstvenih storitvah, kjer je število nedopustno čakajočih največje in čakalna doba pomembno presega tisto, ki jo določa zakon. V rebalansu proračuna je za skrajševanje čakalnih dob za letos predvidenih 14 milijonov, za prihodnje leto pa 28 milijonov evrov. A je glede na trenutno epidemiološko sliko nemogoče napovedati porabo teh sredstev za letos, saj se potrebe prebivalstva zaradi epidemije iz dneva v dan spreminjajo, so še navedli.