Veseli december lahko počaka, pljučni rak ne

Projekt »Izkašljaj se«

26. 11. 2021, 11:42 | Zdravje

Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije nadaljuje s projektom »Izkašljaj se«, ki celovito ozavešča širšo javnost o pljučnem raku in nujnosti pravočasnega prepoznavanja simptomov. Še posebej želijo izpostaviti, da trenutna zdravstvena epidemija ni razlog, da ne bi simptomov pljučnega raka pravočasno odkrili pri sebi ali bližnjih, in o težavi spregovorili z osebnim zdravnikom. 

Njihov slogan je: zabava lahko počaka, pljučni rak ne.

Čeprav podatkov o tem, ali je zdravstvena epidemija v Sloveniji zmanjšala število pravočasno odkritih primerov pljučnega raka še nimamo, imamo pa prve odzive iz tujine: »Letos je bila na svetovnem pljučnem kongresu objavljena retrospektivna raziskava iz Španije, katero je epidemija res zelo prizadela, s kolapsom zdravstvenega sistema, da je bilo diagnosticiranih 38 % manj rakov pljuč, diagnosticirani pa so bili bolniki z večjim bremenom bolezni. V Sloveniji številke dobimo z zamikom, preko Registra raka in ti podatki tako za Slovenijo niso znani. Verjetno število novoodkritih rakov pljuč v letu 2020 in 2021 ne bo odstopalo, bo pa zagotovo nekoliko višji delež bolnikov, ki so bili diagnosticirani v preslabem splošnem stanju zmogljivosti za specifično onkološko zdravljenje,« je pojasnila onkologinja mag. Mojca Unk, dr. med. z Onkološkega inštituta v Ljubljani.

Eden poglavitnih razlogov je, da je naša pozornost usmerjena na reševanje  težav s koronavirusom (k maskam, držanju razdalje, ukrepom, ipd.). Zdi se, da smo na druge bolezni kar malo pozabili. V času, ko ostajamo doma, sanjarimo o tem, kdaj bomo spet lahko uživali v prijetnih stvareh. Prav je tako, vendar potovanja, druženja, koncerti, športi, kino predstave, ... lahko počakajo. Pljučni rak ne more! Potrebno ga je pravočasno odkriti, da bomo lahko doživeli lepe stvari. Zato vas v društvu pozivajo, da ne oklevate z obiskom zdravnika, če opazite prepoznavne simptome za pljučnega raka pri sebi ali svojih najbližjih. Hitro ukrepanje je nujno za uspešnost zdravljenja!

Pljučni rak je ozdravljiv samo ob pravočasni diagnozi

Včasih je pljučni rak veljal za neozdravljivega, a danes odkritje bolezni v zgodnjih stadijih močno poveča verjetnost za preživetje. Po podatkih Društva pljučnih in alergijskih bolnikov je težava pri nas, ker ima več kot polovica bolnikov ob prvem obisku zdravnika že razširjeno bolezen, kar pomeni, da je rak  v že napredovani fazi, in z veliko manj možnostmi za preživetje kot sicer. Zato je tako pomembno, da znamo poslušati svoje telo, smo pozorni na spremembe v telesu, pa tudi, da smo osveščeni glede simptomov. Teh je lahko več, lahko gre le za enega. Znak za alarm so simptomi, ki ne minejo ali se pogosto ponavljajo. Če simptomi trajajo več kot tri tedne, je čimprejšnji obisk zdravnika nujen, tudi če gre le za blage simptome. Veliko Slovencev, kar 40 odstotkov, v zadnji večji raziskavi leta 2017 ni znalo našteti niti enega simptoma raka pljuč. Med njimi je zagotovo dolgotrajen in spremenjen kašelj, če pa opazite še kakšnega, kot so hripavost, težko dihanje, težje požiranje, nepojasnjeno bolečino v prsih, vratu ali ramah, krvav izpljunek, nepojasnjeno hujšanje, utrujenost ali imate ponavljajoče se pljučnice, je treba čim prej k zdravniku. Ti opozarjajo, ne čakajte, ukrepajte!

Slovenci, izkašljajte se

Pljučni rak je najpogostejši rak v svetovnem merilu in eden od petih najpogostejših rakov v Sloveniji. Podatki novega Registra raka Slovenije iz leta 2017  kažejo, da je med vsemi vrstami raka pljučni na 3. mestu tako pri ženskah kot moških. Tega leta je za rakom pljuč zbolelo skupno skoraj 1.500 Slovencev, od tega 900 moških in nekaj manj kot 600 žensk. Število novih primerov se je pri moških ustalilo, pri ženskah pa jih vsako leto zboli za približno 5 odstotkov več kot prejšnje leto. Po zadnjih podatkih več Slovenk umre za pljučnim rakom kot za rakom dojk.

Vsak izmed nas lahko preveri simptome bolezni ali deli svoje izkušnje na spletni platformi društva »Izkašljaj se«. Tu društvo od lanske kampanje dalje  opogumlja ljudi z diagnozo raka na pljučih, da o tem spregovorijo, in hkrati omogoča svojcem, da dobijo dovolj informacij, s katerimi lahko seznanijo bližnje, ki so zboleli. Pljučni rak je bolezen, ki prizadene vso družino, ne le obolelega, zato je pomembna tudi vloga društva, ki ima poleg nudenja informacij tudi veliko, povezovalno vlogo.  Rak je  pri nas še vedno tabu tema, zato je tako pomembno, da o bolezni spregovorimo na glas oziroma kot nas pozivajo v društvu – da se izkašljamo.

Ne zbolijo samo kadilci!

V društvu si tudi prizadevajo, da bi pljučni rak izgubil status tistega raka, za katerega si kriv sam. Res je, da je najpomembnejši dejavnik za nastanek pljučnega raka kajenje, a za tem rakom lahko zboli vsak izmed nas. Kajenje ni edini razlog za bolezen, saj 25% obolelih ni nikoli kadilo. Vdihavanje tobačnega dima drugih kar za 20 odstotkov poveča možnost razvoja pljučnega raka. Od ostalih okoljskih dejavnikov, ki poglavitno vplivajo na nastanek bolezni, je pomemben radon, ki mu pripisujejo okoli 10 % obolelih za pljučnim rakom. Ne gre spregledati niti drugih dejavnikov delovnih okolij, ki povzročajo pljučnega raka; arzen, azbest, nikelj, izpusti dizelskih motorjev, prašne stvari pa tudi izgorevanje premoga v individualnih kuriščih. Prisoten je tudi genetski dejavnik, saj ima posameznik, ki ima v ožji družini več zbolelih za pljučnim rakom, tudi sam večje možnosti za nastanek bolezni.

Optimistično zdravljenje

Osnova zdravljenja bolnikov z razsejano boleznijo je sistemsko zdravljenje. To pomeni ali kemoterapija, tarčna terapija ali pa imunoterapija. Prav slednja deluje povsem drugače kot ostala sistemska terapija, in je močno spremenila potek bolezni pri nekaterih bolnikih z razsejanim pljučnim rakom, prav tako kot tudi pri bolnikih z lokalno napredovanim rakom pljuč. Naša sogovornica je izpostavila, da imunoterapijo uporabljajo v sklopu kliničnih raziskav;  kot standardno zdravljenje pri določenih bolnikih z nedrobnoceličnim rakom pljuč po kemoradioterapiji; kot standardno zdravljenje razširjenega nedrobnoceličnega raka pljuč kot samostojno zdravljenje ali v kombinaciji s kemoterapijo, odvisno od molekularnih značilnosti bolezni, v kolikor je bolnik za to sposoben; kot standardno zdravljenje razširjenega drobnoceličnega raka pljuč, v kolikor je bolnik za to sposoben. Imunoterapija pomeni prelomnico v sistemskem onkološkem zdravljenju in vliva optimizem, da je pljučni rak premagljiv.

Cepljenje proti covid-19 je priporočeno

Zanimalo nas je, kako covid-19 vpliva na bolnike s pljučnim rakom? »Glede na podatke mednarodnega registra TERAVOLT, v katerem sodeluje tudi Onkološki inštitut iz Ljubljane, tretjina bolnikov z rakom v prsni votlini (drobno in nedrobnocelični rak pljuč, timične epitelijske neoplazme, mezoteliom) in sočasno Covid-19 okužbo umre! Ravno zato je cepljenje zelo pomembno (da vsaj prepreči razvoj hude klinične slike pri okužbi, glede na to da 100% ne prepreči  okužbe). Cepljenje priporočamo, nimamo sicer (še) podatkov o učinkovitosti cepljenja pri onkoloških bolnikih na sistemskem zdravljenju, vendar se zanašamo na podatke učinkovitosti cepljenja pri onkoloških bolnikih proti gripi. Potekajo pa klinične raziskave, ki bodo pojasnile, kako je cepivo učinkovito pri onkoloških bolnikih, tudi na OI. Trenutno so glede na izkušnje, stranski učinki cepljenja primerljivi s populacijo brez raka,« je odgovorila mag. Mojca Unk, dr. med.

Več o pljučnem raku in odgovore na vprašanja, ki ste si jih že kdaj zastavili,  najdete na povezavi: www.izkasljaj.se, www.pljucni-rak.si in www.dpbs.si.