Vsak deveti človek je podhranjen!

11. 9. 2018, 08:01 | Zdravje | Vir: STA

                            Vsak deveti človek je podhranjen! (foto: Profimedia) Profimedia

Lakota v svetu se je lani že tretje leto zapored povečala, kažejo podatki ZN. Ti enega glavnih krivcev za hude prehranske krize vidijo v podnebnih ekstremih. Lani je 821 milijonom ljudi kronično primanjkovalo hrane, hkrati pa je bilo 672 milijonov debelih. To pomeni, da je bil vsak deveti človek podhranjen, vsak osmi pa predebel.

Kot izpostavlja poročilo ZN o stanju prehranske varnosti in hrane v svetu, so se v letu 2016 s kroničnim pomanjkanjem hrane soočali 804 milijoni ljudi, k porastu podhranjenih v letu 2017 pa so prispevali tudi vse pogostejši vremenski šoki, kot so ekstremne padavine ali temperature, suše, nevihte in poplave.

Poročilo so objavile Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO), Mednarodni sklad za kmetijski razvoj (FIDA), Unicef, Svetovni program za hrano (WFP) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), povzema pa ga francoska tiskovna agencija AFP. Število ljudi, ki trpijo zaradi lakote, glede na poročilo v zadnjih treh letih narašča in se s tem vrača na raven izpred skoraj desetih let. "Enako zaskrbljujoče je, da je v letu 2017 22,2 odstotka otrok, mlajših od pet let, zaostajalo v rasti," dodaja poročilo.

Vremenski ekstremi prizadeli revne države

Vse pogostejši vremenski ekstremi so prizadeli predvsem države z nizkimi in srednje visokimi prihodki. Afrika je regija, kjer so imeli vremenski ekstremi največji vpliv na akutno prehransko negotovost in podhranjenost. Prizadetih je 59 milijonov ljudi v 24 državah. Ti potrebujejo nujne humanitarne ukrepe. Razmere so vse slabše tudi v Južni Ameriki, še piše v poročilu. "Če želimo do leta 2030 imeti svet brez lakote in podhranjenosti v vseh oblikah, je nujno, da v odgovor na spreminjanje podnebja in ekstreme pospešimo in okrepimo ukrepe za krepitev odpornosti in zmožnosti prilagajanja sistemov hrane in prehranjevanja ljudi," poudarja poročilo

Poplave, suše in vremenski ekstremi se sicer pojavljajo od nekdaj, a znanstveniki opozarjajo, da globalno segrevanje ozračja krepi pogostost in ostrost takšnih dogodkov. V državah, kjer hkrati prihaja do vremenskih ekstremov in oboroženih konfliktov, pa je vpliv prehranske negotovosti še bolj neusmiljen, obžalujejo agencije ZN in poudarjajo, da je lani skoraj 66 milijonov ljudi potrebovalo nujno humanitarno pomoč.

Ženske so še posebej občutljive

V Siriji, kjer je kmetijstvo eno izmed redkih sektorjev, ki je preživelo že dlje kot sedem let trajajočo vojno, so naraščajoče temperature in suša prizadele žetev. Proizvodnja žitaric v Siriji, ki je že sedaj za 40 odstotkov nižja kot pred vojno - z okoli štiri milijone ton je padla na okoli 2,5 milijone ton - bo letos utrpela novo krčenje, je povedal direktor FAO za izredne razmere Dominique Burgeon. Še hujšo usodo doživlja prav tako od vojne razdejani Jemen, kjer je podhranjenih 35 odstotkov ljudi, je dodal Burgeon. Jemen je po njegovih besedah danes prizorišče najbolj akutne prehranske krize. Agencije ZN so ugotovile tudi, da so na vpliv podnebnih ekstremov še posebej občutljive ženske, najbolj v državah, kjer že samo nekaj, kar bi bilo podobno enakopravnosti spolov, ostaja zgolj zelo oddaljena želja. Ženske v teh državah pogosto nimajo dostopa do premoženja, zemlje, izobrazbe ali zdravstvene oskrbe.

Zaradi naraščajočih temperatur se je posušilo 90 odstotkov Čadskega jezera, zaradi česar morajo ženske po vodo za svoje družine hoditi dlje. V Indiji pa omejeni viri v kombinaciji z zakoreninjeno neenakostjo med spoloma pomenijo, da revne družine ob pomanjkanju sinove hranijo bolje kot hčere, sta dva primera, ki jih navaja poročilo. To izpostavlja tudi dolgoročno tveganje, ki jih za dojenčke in malčke predstavlja driska, ki je posledica poplav, saj zaradi teh ljudje nimajo dostopa do čiste pitne vode. Močno prizadeti pa so tudi starejši in invalidi. V Vietnamu so tako zaradi poplav in neviht ter ponavljajočih se suš bolj prizadeti starejši, vdove, invalidi, matere samohranilke in gospodinjstva z majhnimi otroci, na čelu katerih so ženske. So pa v poročilu opozorili tudi na naraščanje debelosti pri odraslih, še posebej v Severni Ameriki, pa tudi v Afriki in Aziji. Vsak osmi odrasli na svetu, to je več kot 672 milijonov ljudi, je debel.