»Začelo se je s čisto povprečnim prehladom,« strokovni direktor Ginekološke klinike o tem, kako je končal na respiratorju

Strah, kaj prinaša jesen!

2. 9. 2020, 18:21 | Zdravje | Piše: N.Z.

                            »Začelo se je s čisto povprečnim prehladom,« strokovni direktor Ginekološke klinike o tem, kako je končal na respiratorju (foto: profimedia) profimedia

Zasluga za njegovo preživetje in ozdravitev gre po mnenju prof. dr. Adolfa Lukanovića, dr. med., dolgoletnega strokovnega direktorja Ginekološke klinike, kolegom infektologom, ki uživajo ugled tudi v svetovnem merilu.

Prof. Lukanović je spregovoril za aktualni časopis Interno, ki ga izdaja UKC Ljubljana, mi pa v nadaljevanju (in z njegovim dovoljenjem) intervju povzemamo. Celoten prispevek si lahko preberete TUKAJ.

Prof. Lukanović se zgodnjemarčevskih dogodkov, ko so se v Sloveniji začele množiti okužbe, spominja takole:

»Imel sem običajne znake prehladnega obolenja, celo brez pretirano povišane telesne temperature. Sredi tedna sem bil v kontaktu z osebo, ki je bila kasneje pozitivna na novi koronavirus, konec tedna pa sva govorila po telefonu glede mojega počutja in rekel sem, da sem še vedno zelo utrujen, to je bil pri meni glavni simptom. V nedeljo zvečer me je obvestila, da je bil bris pozitiven in takoj naslednji dan sem šel tudi sam na infekcijsko kliniko.«

Kolegi so mu seveda predlagali hospitalizacijo, sam pa nad tem ni bil pretirano navdušen. Priznal je, da njegovo splošno počutje ne odseva njihove velike zaskrbljenosti.

»A k sreči sta bila z mano sin, sicer specializant ginekologije, in mlada, zelo strokovna zdravnica infektologinja, ki sta vztrajala, da me sprejmejo. V ponedeljek sem tako ostal pri njih in stanje, kar se tiče dihalne funkcije, se je hitro poslabšalo do te mere, da so me v četrtek morali priključiti na mehansko predihavanje, torej ventilator. Sledila sta skoraj dva meseca, ko sem bil v umetni komi, iz tega časa pa se ne spominjam popolnoma ničesar.«

O svoji osebni izkušnji s Covidom-19 se profesor do danes ni želel javno izpostavljati, vse pa se je spremenilo pred dnevi, ko ga je vodja rehabilitacije v URI Soča, doc. dr. Primož Novak, prepričal, da bi bilo smiselno in moralno na mestu, da zgodbo pove tistim, ki ne razumejo in ne sprejemajo epidemije.

»Očitno stotisoči mrtvih po svetu niso dovolj, da bi jo vzeli resno,« je vidno osupel povedal profesor, nato pa razburjeno nadaljeval: »Ravno včeraj sem bil v trgovini, kjer je stal gospod s transparentom 'Covid epidemija – čista izmišljotina'. Žena me je komaj ustavila, da se z njim nisem zapletel v spor. Ne morem verjeti, kakšen odnos imajo posamezniki! Nekateri ljudje so neodgovorni in premalo sprejemajo resnost tega obolenja, kar bi se gotovo pokazalo, če v marcu ne bi sprejeli tako ostrih ukrepov. V resnici pa še zdaj ne vemo, ali se bo epidemija širila v jesenskem času in v kolikšnem obsegu jo bodo preventivni ukrepi zajezili. Preprosto ne razumejo: iz na videz banalnega prehlada se lahko bolezen razvije do te mere, da resno ogrozi življenje.«

V zaskrbljenosti pred tem, kaj prinaša jesen, zato profesor javnosti sporoča:

»Infekcija covid-19 prizadene najprej pljuča, povzroči hipoksemično respiratorno odpoved, nato pa se kot domine začnejo rušiti organski sistemi. Slednje je seveda povezano tudi s starostjo in predhodno kondicijo organizma. Najprej odpovedo ledvice, potem jetra, nato začne popuščati srce, vse to se je zgodilo pri meni. Če ne bi bilo tako strokovnega in skrbnega zdravstvenega nadzora vseh kolegov, udeleženih v mojem zdravljenju, se bi lahko zdravljenje drugače zaključilo. Posebej moram izpostaviti strokovnost ekipe Infekcijske klinike, predvsem prof. Jereba in njegovega tima. To so ljudje, ki jih odlikuje visoka strokovnost in se o njih in o njihovem delu v javnosti še premalo sliši .«

Profesor je z bralci časopisa Interno razmišljal še o stanju javnega zdravstva v Sloveniji, o pogojih, v katerih delajo zaposleni, še posebno mlade medicinske sestre v zaščitnih oblekah, t. i. skafandrih, ki svoje delo opravljajo nadvse strokovno in predano, ter spregovoril tudi o katastrofalnih razmerah v slovenskih DSO-jih. Celoten prispevek boste našli na spletni povezavi: