Zakaj so nekateri kužni še tedne po okužbi in ali se je mogoče okužiti še enkrat?

Koronavirusne dileme

30. 6. 2020, 14:33 | Zdravje | Piše: N.Z.
Zakaj so nekateri kužni še tedne po okužbi in ali se je mogoče okužiti še enkrat? (foto: profimedia) profimedia

Spletno mesto Medscape, ki je namenjeno medicinski stroki in zdravnikom, je o vprašanjih, s katerimi si zadnje mesece belijo glave številni zdravniki po svetu, povprašal dr. Paula Auwaerterja. Med njimi so tudi tista o nenavadno dolgi kužnosti nekaterih pacientov, pa tudi pomisleki o morebitni ponovni okužbi.

Povzemamo zgolj najbolj zanimive dele iz sicer zares dolgega in izčrpnega intervjuja.

Kako zanesljivi so aktualno dostopni diagnostični testi za prisotnost koronavirusa in protiteles v krvi?

Najbolj uporabljani so trenutno testi, ki uporabljajo PCR tehnologijo, s katero na molekularni bazi zaznajo genetske ostanke novega koronavirusa. To so testi, s katerimi odvzamejo brise iz nosu, nekateri laboratoriji pa jemljejo vzorce tudi iz žrela, izkašljanih snovi in sline. Tako dobljeni pozitivni rezultati so precej natančni za ugotavljanje prisotnosti virusa SARS-CoV-2.

Natančen odstotek lažno negativnih testov nam zaenkrat še ni znan. Ena od analiz sedmih študij naj bi pokazala, da je lažno negativnih tudi do 20 odstotkov testov, natančnost pa je v močni korelaciji s časom odvzema vzorca in torej razvojem bolezni. Pri pacientih s sumom na covid zato negativni test ne izključuje okužbe.

Za serološke teste, s katerimi ugotavljamo prisotnost protiteles, pa kažejo študije, da lahko zaznajo protitelesa šele teden dni po začetku prvih simptomov, v večini primerov je s testi te mogoče zaznati med 14 in 28 dnevom po okužbi.

Še vedno pa ne razumemo povsem, ali nas ta protitelesa tudi ščitijo pred novimi okužbami, in torej, ali prisotnost protiteles ponuja obete potencialno pridobljene imunosti na virus. Prav tako ni jasno, ali vsebnost protiteles v krvi v resnici potrjuje, da se je nekdo z virusom okužil, pa pri tem zgolj ni razvil nobenih simptomov.

Eden od najbolj učinkovitih testov za zaznavanje koronavirusne okužbe je ELISA test (z encimom imunskega sistema povezan test, ki ga v krvi iščejo s prečiščenim proteinom koronavirusa). Ta naj bi bil natančen v 99%. Tudi drugi proizvajalci sicer navajajo stopnje natančnosti svojih testov, vendar za svoje navedbe nimajo dovolj kliničnih dokazov.

Stroka je mnenja, da bi bilo smiselno uporabiti dva ali več seroloških testov, da bi tako minimizirali možnost lažno negativnih rezultatov. Prav serološki testi bi bili lahko pri tem najbolj koristni pri tem, da še enkrat preverijo negativne izide ob upravičenem sumu na okužbo.

Ali pozitiven covid-19 PCR test dokazuje, da je testirani tudi kužen?

Ker ta test zaznava zgolj fragmente genov virusa, pozitiven rezultat ne pomeni tudi, da je virus (še vedno) prisoten in da je posameznik kužen. Manjša študija na ljudeh, ki so imeli mile simptome ali bili asimptomatični, je pokazala, da virusa ni bilo zaznati v zgornjih dihalih vse do 10. dne bolezni. Genetske ostanke virusa pa testi zaznavajo tudi še 80 dni po izvorni okužbi.

Korejska študija je pokazala, da so pri opazovanih pacientih, potem ko so bili ti po negativnem testu odpuščeni iz bolnišnice, zaznavali ponovno pozitivne rezultate, vendar od 285 ljudi, ki so jim testi kasneje zaznali genetske ostanke virusov, ni nihče okužil nikogar od svojih bližnjih (t.j. 790 testiranih družinskih članov in drugih ožjih kontaktnih oseb). Rezultati te študije nazorno kažejo, da zaznani ostanki virusov ne potrjujejo tudi kužnosti oseb, zato zanje ukrepi karantene niso več potrebni.

Na splošno velja, da 10 do 14 dni po infekciji okuženi ni več kužen. Vendar pa še vedno ne razumemo povsem, kako potencialna je kužnost pri ljudeh s pomankljivim delovanjem imunskega sistema ali pri tistih, ki so zboleli za najhujšo obliko covida.

Obstajajo poročila, da naj bi se virus prenehal širiti že 8 ali 9 dan po okužbi. Je temu tako zato, ker so ga že onemogočila protitelesa, ali zato, ker so za virusom ostali zgolj fragmenti?

Prilagodljivost imunskega sistema igra veliko vlogo pri čiščenju organizma virusov. Protitelesa, ki onesposobijo viruse, so seveda pomembna, a ne tudi edini igralec v boju proti okužbi. Limfociti (ali celice pomagalke), kot sta CD8 in CD4, pomagajo prizadetim celicam in koordinirajo imunski odziv. Prav zaznavanje zgolj delcev virusov 10. dan po okužbi (in nič več aktivnih virusov) tistih, ki so razvili milejše simptome, nam daje misliti, da je temu tako.

Ali nam testi na protitelesa že lahko povedo kaj o potencialni imunosti na virus in kako dolgo bi učinek lahko trajal?

Iz eksperimentalnih študij s koronavirusom v devetdesetih letih prejšnjega stoletja vemo, da so bili tisti, ki so po okužbi okrevali, pred okužbo varni zgolj eno leto, nato pa so se ponovno lahko okužili. Tako je bilo tudi v primeru SARS-CoV-1. V povprečju je bilo v krvi ozdravljenih dovolj protiteles, da so ljudi varovala pred okužbo dve leti, po treh in več letih pa je bila njih raven dovolj nizka, da je bila okužba ponovno mogoča. V primeru SARS-CoV-2 pa ta hip enostavno še ne vemo dovolj, saj je virus z nami šele dobrega pol leta.

O dokončni ozdravitvi pa moram dodati, da prav zdaj bolje spoznavamo multisistemski vnetni proces, ki smo ga opazili pri otrocih (MIS-C) in pacientih, ki so na videz brez razloga razvili vročinska stanja 3 do 6 tednov potem, ko so premagali covid-19. Sumimo, da za to obstajajo imunološki zdravstveni razlogi, ki so posledica imunskega odziva na prisotnost koronavirusa. Na srečo sindrom prizadane le majhen odstotek otrok in odraslih, a nas vseeno begajo dejavniki, ki do tega pripeljejo.

Še ena zanimiva novica z Medscape:

Španska študija kaže, da lahko simptom glavobola zaradi okužbe s koronavirusom napove blažji potek bolezni.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri