Zaradi čistejšega zraka v Evropi kar 6000 otrok manj razvilo astmo

Koronakriza

30. 4. 2020, 15:33 | Zdravje | Piše: D.H.
Zaradi čistejšega zraka v Evropi kar 6000 otrok manj razvilo astmo (foto: profimedia) profimedia

Ker se je kakovost zraka zaradi splošne karantene po vsej Evropi močno izboljšala, naj bi to samo v aprilu rešilo kar 11.000 življenj. Strokovnjaki namigujejo, da bi ta izkušnja lahko bila prvi večji odmik od fosilnih goriv na globalni ravni.

Evropska študija organizacije CREA (Center for Research on Energy and Clean Air) je objavila izjemne številke, ki kažejo vsaj eno zelo pozitivno stran posledic več kot mesec in pol trajajoče karantene po vsej Evropi. Drastičen upad cestnega prometa in industrijskih emisij naj bi že kazal prve vzorčne učinke, ki pravijo, da so aprila zabeležili 6.000 manj otrok, ki bi razvilo astmo, 1.900 manj obiskov urgence in 600 manj prezgodnjih rojstev.

V primerjavi z istim obdobjem lani so ravni dušikovega dioksida v Evropi padle za 40 odstotkov, količina drobnih delcev – t. i. PM2.5 – pa za 10 odstotkov. Ti dve obliki onesnaženja sicer slabita naš srčno-žilni in respiratorni sistem.

Zaradi posledic onesnaženega zraka naj bi sicer samo v Evropi vsako leto umrlo kar 470.000 ljudi.

Raziskava je pokazala, da je manjša onesnaženost imela največje učinke v Nemčiji, Veliki Britaniji, Italiji, Franciji in Španiji. Samo v Nemčiji naj bi v obdobju karantene zaradi posledic onesnaženja umrlo 2.083 manj ljudi kot v istem obdobju lani.

V razčlembi rezultatov študije po boleznih, ki jih povzroči previsoka onesnaženost zraka, je tako zabeležen 40-odstotni upad smrti zaradi odpovedi srca, 17-odstotni upad smrti zaradi pljučnih obolenj, kot je npr. bronhitis, in 13-odstotni upad smrti zaradi srčnih kapi ali rakavih obolenj.

Študija seveda ni upoštevala smrti, ki so imele kot vzrok zabeležen covid-19.

Lauri Myllyvirta, avtorica študije, ob tem pravi, da je glede teh podatkov kar nekoliko zmedena. Kot je povedala, so bili ukrepi, ki smo jih sprejeli v luči pandemije, drastični in bodo imeli veliko ekonomskih in drugih posledic, a je bil to istočasno eksperiment, kakršnega sicer nikoli ne bi mogli izvesti, zato bo to vsekakor izhodišče za številne dodatne raziskave o onesnaženosti zraka tudi za naprej.

Kot dodaja, lahko zdaj končno postavimo pod vprašaj nekaj, kar smo prej sprejemali za normalno. Visoko onesnaženost zraka in vplive te onesnaženosti na ljudi, ki smo jih prej imeli za samoumevne posledice naše civilizacije, vključujoč tako smrti kot tudi številne otroke in odrasle, ki imajo zaradi posledic onesnaženosti zraka težave z dihanjem – se bomo hoteli vrniti v to realnost, ko bodo karantenski ukrepi po Evropi enkrat popolnoma ukinjeni?

Še to: Po raziskavi naj bi v Sloveniji med 1. in 26. aprilom porabili 14 odstotkov manj premoga in 18 odstotkov manj fosilnih goriv. V Franciji, kjer je bila karantena veliko strožja, sta recimo ti dve številki 68 in 75 odstotkov.

Vir: Pregled poročila študije, kjer Slovenija žal vzorčno ni vključena v vse podatke, pa je na voljo na tej povezavi - CREA

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri