Zdravniki opozarjajo, kako močan vpliv ima na zdravje tudi onesnaženost okolja

"Ob sežigu nevarnih in nenevarnih odpadkov se v ozračje sproščajo nevarne snovi, tudi rakotvorne, ki lahko pri prebivalstvu povzročajo rakave bolezni ter bolezni živčevja, srca in ožilja, motijo pa tudi plodnost in razvoj plodov," je na današnji novinarski konferenci ob predstavitvi zdravniškega poziva politiki za bolj odgovorno okoljsko politiko pojasnil Miran Brvar s centra za klinično toksikologijo in farmakologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.

Marina Praprotnik s pediatrične klinike je opozorila, da so otroci še veliko bolj dovzetni za vplive onesnaženega okolja, saj nimajo zrelega imunskega sistema, pljuča pa so zaradi rasti veliko bolj občutljiva.

Poleg tega preživijo več časa na prostem, so bolj telesno aktivni in z dihanjem skozi usta vdihnejo več onesnaževal. Opozorila je tudi na najnovejše ugotovitve, da je kar tretjina astme pri otrocih do 14. leta posledica onesnaženosti zraka s trdimi delci.

Brvar je še opozoril, da določene mejne vrednosti ne zagotavljajo zdravja okoliških prebivalcev. Nevarne snovi namreč delujejo že v zelo majhnih odmerkih, poleg tega pa je skupni učinek več različnih nevarnih snovi večji kot učinek posameznih. Izpuste je zato treba stalno spremljati z neodvisnimi meritvami, pri odločanju o sežigalnicah pa je treba upoštevati tudi posebnosti lokalnega prebivalstva zaradi že prisotnih kemikalij v okolju, poudarja zdravstvena stroka.

Eno od takih obremenjenih območij je tudi srednja Soška dolina, kjer je Salonit Anhovo do leta 1996 proizvajal azbestne izdelke.

"V srednji Soški dolini je že dolgo prisotna epidemija bolezni zaradi azbesta, ki ji še ni videti konca," ugotavlja splošna zdravnica v Desklah Nevenka Mlinar, ki vsakodnevno dela z zelo bolnimi ljudmi zaradi azbesta.

V ambulanti v Desklah ima namreč večina bolnikov priznano poklicno bolezen zaradi azbesta. Zaradi prizadetosti pljuč težko dihajo, kašljajo in imajo bolečine v prsih. "Poleg tega jih je strah. Mnogi so zaradi azbesta izgubili svoje bližnje. Ko zboli njihov sosed ali prijatelj, pridejo v ambulanto, da jim poslušamo pljuča. Upajo, da ne bo postavljena najhujša, anhovska diagnoza - mezoteliom ali pljučni rak," je opisala stanje na terenu.

"Maligni mezoteliom je sicer redek, a izredno agresiven rak, ki se pojavi lahko že zaradi majhne izpostavljenosti azbestu," je opozorila Majda Pohar s centra za zdravstveno ekologijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Kljub najsodobnejšemu zdravljenju pa je preživetje teh bolnikov krajše od 18 mesecev. Od leta 1961 do 2016 so zabeležili 849 novih primerov mezeotekioma, pojavnost te bolezni pa je največja ravno v goriški regiji.

V zadnjih 20 letih je Desklah za mezotelioma zbolelo 82 ljudi. "Če bi bila naša ambulanta povprečna slovenska ambulanta, bi v tem obdobju zaradi mezotelioma zbolel manj kot en bolnik," je dejala Mlinarjeva.

Metoda Dodič Fikfak s kliničnega inštituta za medicino dela in športa pa je opozorila, da določbe glede določenih nevarnih snovi prepočasi prenašamo v slovensko zakonodajo. Poziva, da se onesnaženega okolja ne onesnažuje dodatno, saj posledice, ki sicer niso vidne takoj, nosijo ljudje.

"To, da imamo 100-letno onesnaževanje doline z največjim karcinogenom, kar jih poznamo, in dovolimo dodatno onesnaževanje, je osnovno nespoštovanje človeka. Vsak, ki misli, da posledic ne bo, si zatiska oči. Sklicevanje na standarde ni opravičljivo," je bila ostra Dodič Fikfakova.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol