Zdravniške organizacije pričakujejo podaljšanje čakalnih dob

Vsak drugi bolnik prenaročen

14. 4. 2020, 21:32 | Zdravje | Vir: STA

                            Zdravniške organizacije pričakujejo podaljšanje čakalnih dob (foto: Profimedia) Profimedia

V zdravniških organizacijah ocenjujejo, da bodo po sprostitvi prvih nenujnih zdravstvenih storitev, ob spoštovanju ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa, izvajalci verjetno morali prenaročiti vsakega drugega bolnika. Pričakujejo podaljšanje čakalnih dob in pozivajo k zamrznitvi ali dopolnitvi zakona o pacientovih pravicah.

V Koordinaciji zdravniških organizacij so se danes seznanili z odlokom ministrstva za zdravje, po katerem se lahko začnejo znova izvajati določene nenujne zdravstvene storitve. Kot je po koordinaciji pojasnil predsednik zdravniškega društva Rajko Komadina, so te odločitve izjemno veseli, tudi zato, ker to pomeni, da se Sloveniji ni zgodil "bergamski scenarij".

Vendar bo zagon nenujnega dela zdravstvenega sistema terjal zelo zapleteno proceduro vabljenja naročenih bolnikov, ki bo temeljila na resnicoljubnosti bolnikov. Na predvečer obravnave bo namreč medicinska sestra poklicala vsakega naročenega bolnika in ga povprašala o njegovih morebitnih znakih okužbe s covidom-19. V primeru, da bolnik ima znake respiratornega obolenja, bodo njegov pregled odložili za 14 dni, če ima take znake kdo od njegovih bližnjih, pa za en teden, je opisal Komdina.

V bolnišnicah bodo morali po navedbah Komadine pri sprejemanju domnevno zdravih bolnikov upoštevati zelo stroga epidemiološka pravila, od zadostne razdalje med bolniki v čakalnicah, ločenega nadziranega spuščanja v stavbe bolnišnic skozi vhode za zdrave, pa do zračenja in razkuževanja prostorov po vsakem bolniku. To pa med drugim pomeni, da bolnikov ne bo več mogoče naročati v 10-minutnih intervalih kot doslej.

Opozoril je, da bo to pomenilo še dodatno podaljšanje že obstoječih čakalnih dob. "Dokler ne bo vsaj 60 ali 70 odstotkov populacije cepljene z ustreznim cepivom, bomo imeli strašansko podaljšane čase obravnave bolnikov na primarni ravni in v zobozdravstvu," je opozoril Komadina.

Zahtev zakona o pacientovih pravicah v takih razmerah ne bo mogoče izpolnjevati, so danes opozorili predstavniki zdravniških organizacij. Kot je opozoril Komadina, skladno z zakonom nenujne obravnave bolnikov pravzaprav sploh ne bi smeli zagnati. "Doslej smo imeli štiri stopnje nujnosti napotnice, zdaj bo treba čakalne liste prečesati in obravnavati zgolj nujne bolnike," je pojasnil.

"Samo z administrativnim pošiljanjem odlokov ne bomo prišli nikamor," je opozoril Komadina, ki v imenu zdravniških organizacij politiki ponuja roko zdravništva, da se zadeva primerno razreši. Kot je dejal, je treba zakon o pacientovih pravicah zamrzniti ali pa hitro dopolniti.

"Bojimo se kaosa," je dejal predsednik Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Igor Dovnik. Po njegovem prepričanju bi v trenutni situaciji država morala v izvajanje zdravstvenih storitev vključiti tudi zasebne zdravstvene izvajalce, vsaj tam, kjer je to mogoče.

Krunoslav Pavlović opozoril še na druge težave

Krunoslav Pavlović, predsednik odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije, je opozoril še na druge težave, ki se v zdravstvu pojavljajo zaradi epidemije. Na zobozdravstvenih vstopnih točkah imajo le še za teden dni osebne varovalne opreme. Ob takem pomanjkanju opreme je vprašanje, kdaj bi lahko začele delati druge zobozdravstvene ambulante po državi. Tudi ko bodo, pa se bo moral kadrovski in časovni normativ v zobozdravstvenih ordinacijah spremeniti, saj bo ambulanta v ordinacijskem času težko obravnavala več kot sedem bolnikov. Rešitev je tako tudi po Pavlovićevem mnenju vključitev vseh zasebnikov.

Vladni odlok, ki je zamrznil specializacije, pa je povzročil pravno praznino na področju plač specializantov. Do razglasitve epidemije je za njihove plače delodajalcem stroške povrnil zavod za zdravstveno zavarovanje, zdaj pa po Dovnikovih besedah ni jasno, kje bodo vzeli denar za plače mladih zdravnikov. Zato je Dovnik vlado pozval, naj to pravno praznino reši nemudoma.

V zdravniških organizacijah državi tudi predlagajo, naj do nadaljnjega uredi financiranje izvajalcev zdravstvenih storitev po dvanajstinah. "Nihče ne ve, kako bo tekla epidemija, kdaj bomo lahko začeli delati," je dejal Dovnik, ki opozarja, da ne veliki zavodi ne mali zasebniki ne bodo mogli opraviti vseh obveznosti iz pogodb z zavodom.

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Zdenka Čebašek Travnik je medtem opozorila na specializante tik pred strokovnim izpitom.

Koordinacija zdravniških organizacij je enotna, da je treba omogočiti izvajanje specialističnih izpitov vsem, ki so doslej opravili vse predvidene obveznosti iz programa specializacij. Zato so že pred več kot tednom dni ministrstvu za zdravje predlagali spremembo odloka, ki je zaradi epidemije zamrznil izvajanje specialističnih izpitov, da bi omogočili izvedbo ustnega dela izpitov na daljavo. Glede praktičnega dela izpita je po besedah Čebašek Travnikove "glavnim mentorjem verjetno znano, koliko mladi zdravniki obvladajo stroko, saj so jih imeli šest let čas opazovati".

Čebašek Travnikova je obžalovala, da zadeve na ministrstvu ne potekajo dovolj hitro, ob tem pa izrazila upanje, da bo vlada o njihovem predlogu odločala ta četrtek.

Za zdravnike pripravnike na zbornici predlagajo, naj se jim omogoči opravljanje strokovnih izpitov ne le enkrat mesečno kot doslej, ampak pogosteje, da bi lahko naenkrat preverjanja opravljalo manjše število kandidatov. V zdravniških organizacijah tudi v tem primeru upajo na posluh vlade.