17. 3. 2022, 12:13

Zgodnje odkrivanje demence s projektom POMNI (testiranja po Sloveniji že aprila)

Projekt POMNI Press

Projekt POMNI bo v več krajih Slovenije starejšim od 60 let omogočil brezplačne presejalne teste za zgodnje odkrivanje demence. Ozaveščanje o problemu demence in zavzemanje za pozitiven doprinos v boju z boleznijo, je primarni namen neprofitnega projekta, ki je rezultat sodelovanja različnih organizacij, podjetij, društev, raziskovalcev in zdravnikov, delujočih na področju demence v Sloveniji. S testi po različnih krajih Slovenije začnejo v mesecu aprilu.

Na torkovi novinarski konferenci so podrobneje predstavili namen partnerskega projekta ter njegovo ozadje.

Demenca je namreč še vedno pogosto pozabljena, odrinjena in stigmatizirana bolezen, a predstavlja izjemno breme za svet, predvsem za starajoče se družbe, kakor je tudi Slovenija.

“Kar 35.000 ljudi v Sloveniji se sooča z demenco, število pa se bo do leta 2050 predvidoma še potrojilo. Tveganje, da zbolite za demenco pri 60. letih, je okoli en odstotek. A to tveganje s staranjem eksponentno narašča in se podvoji vsakih 5 let. To pomeni, da imate pri 80. letih že okoli 20% tveganje, da zbolite za demenco. Tako lahko glede na pričakovano življenjsko dobo ljudi v Sloveniji ocenimo, da bo vsak 10. prebivalec te države na neki točki zbolel za demenco,” je zgovorne številke predstavil Jurij Dreo, vodja raziskav in razvoja pri podjetju BrainTrip, nevroznanstveni raziskovalec, ki se usmerja predvsem v elektrofiziološke metrike kognicije.

Tudi širše družbeni problem

Demenca pa ni samo bolezen posameznih bolnikov, saj bistveno vpliva tudi na kakovost življenja njihovih bližnjih. Posledično lahko ocenimo, da se bo demenca dejansko dotaknila kar vsakega drugega prebivalce te države – nekaterih, ker bodo zboleli sami, drugih, ker bo zbolel nekdo od bližnjih. Zato projekt POMNI ozavešča o širšem problemu te bolezni.

“Prvi korak do novih rešitev je seveda zavedanje, da problem sploh obstaja,” je izpostavil Dreo.

Eden izmed partnerjev projekta, Zveza društev upokojencev Slovenije, se tega še kako dobro zaveda, je poudaril Črt Kanoni, predstavnik za odnose z javnostjo in odgovorni urednik mesečne revije ZDUSPlus.

“ZDUS aktivno nastopa v zagovorništvu pravic starejših, tudi oseb z demenco in njihovih svojcev. Pomembno vlogo vidimo in imamo v ozaveščanju javnosti o demenci, o dvigu zdravstvene pismenosti o demenci, o usposabljanju neformalnih oskrbovalcev oseb z demenco (kar predstavljajo tudi svojci in starejši prostovoljci).”

Vpeti so tudi v mednarodne programe in projekte, ki problematizirajo to bolezen.

“Postali smo demenci prijazna točka, ker želimo prispevati k boljši ozaveščenost o demenci v lokalnem okolju, ker z vseživljenjskim izobraževanjem pridobivamo nova znanja in veščine za izboljšanje kakovosti življenja oseb z demenco in ker želimo prispevati k bolj vključujoči, demenci prijazni družbi,” je še izpostavil Kanoni, ki je delil tudi osebno izkušnjo iz družine. “Bolnik z demenco v svoje brezno brezizhodnosti potegne vse bližnje in to je hudo, zelo hudo. Za bolnika samega niti ne, za svojce pa prav gotovo.”

POMNI kot priložnost za spremembe

Kako globoko zareže demenca, izpostavlja tudi Andrea Užmah Kučina, zdravnica, specialistka psihiatrije, zaposlena v koncesijski psihiatrični ordinaciji v Ljubljani. “V ordinaciji pogosto srečujem paciente, ki pridejo s pritožbo, da pozabljajo. Stari so med 50 in 60 let, polno obremenjeni, v aktivnem delu prebivalstva zaposlenih. Ne spomnijo se imen, kako se kaj poimenuje, po kaj so prišli, stvari ne morejo več organizirati … so prestrašeni,” slikovito opiše izkušnjo.

Poudarja pomembnost prepoznavanja razlike med procesom staranja in pozabljanja ter blago kognitivno okvaro, ki že kaže na na spremembe, ni pa nujno, da se kasneje razvije v bolezen oz. demenco. In projekt POMNI vidi kot odlično priložnost, da lahko že zgodaj v procesu opredelimo ali gre za kakršnokoli strukturno spremembo. Če gre zanjo, moramo posameznika dobro spremljati. Sama pri svojem delu uporablja do sedaj razpoložljive teste, ki pa niso dovolj zanesljivi, ocenjuje. “Tukaj vidim priložnost presejalnega testa za prepoznavo in kasneje spremljanje sprememb, če se bodo ali ne bodo razvijale,” še dodaja Užmah Kučina.

Preučevanje z namenom odložitve simptomov

Preko video predstavitve so se na novinarsko konferenco priključili tudi: izredni profesor dr. Uroš Marušič iz Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, docent dr. Rok Berlot in dr. Simon Brezovar iz Nevrološke klinike Ljubljana. Prav vsi so poudarili nujnost ozaveščanja o kognitivnih motnjah, zato pozdravljajo preučevanje možganske dinamike z namenom vsaj odložitve napredovanja simptomov ter nevrodegenerativne bolezni – demence.

“Kljub dolgoletnim raziskovalnim naporom je demenca še vedno mnogokrat prepozno odkrita bolezen in takšna zakasnjena ali netočna diagnostika ima številne negativne posledice, kot sta recimo manj učinkovito zdravljenje pa tudi dolgoročno višji stroški zdravljenja – to so stroški, ki padejo na zdravstveno in socialno blagajno. Zgodnje metode odkrivanja demence z natančnimi objektivnimi metodami mora predstavljati eno od pomembnih poslanstev naše raziskovalne skupnosti,” je poudaril dr. Simon Brezovar, klinični psiholog. “Tako pomagamo pacientom, svojcem in ne nazadnje naši družbi,” je še dodal. Kako demenca ni težave le obolelih, temveč tudi celotne družine, opozarja tudi dr. Rok Berlot, nevrolog, čigar velik del kliničnega in raziskovalnega dela predstavlja področje kognitivnih motenj. “Na ta način sem dobro spoznal stiske in potrebe ljudi z demenco, po drugi strani pa se tudi zavedam izzivov, s katerimi se sooča naša družba na poti do boljše obravnave in boljšega zdravljenja demence.” Dodal je še, kako je ozaveščanje o kognitivnih motnjah izjemno pomembno, saj lahko njihova zgodnja prepoznava izboljša kakovost življenja bolnikov in njihovih bližnjih.

Izzivi vsakodnevne prakse

Da vsakodnevna praksa kliče k boljši obravnavi demence kot resne bolezni, pritrjuje tudi Matej Kajtner, direktor Vitadoma, najstarejšega zasebnega zavoda s koncesijo za opravljanje institucionalnega varstva v domovih za starejše pri nas.

“Vsakodnevno spremljamo stanovalce z različnimi oblikami demence in se zelo dobro zavedamo, da je demenca ena največjih zdravstvenih kriz trenutnega časa.”

Kot partner projekta POMNI so svojim stanovalcem omogočili prostovoljna testiranja z novo metodo za zgodnje presejalno odkrivanje demence, t. i. BrainTripovim Demenčnim Indeksom (BDI), odziv je bil zelo dober. “Stanovalci so bili zelo zadovoljni, po testiranju niso bili utrujeni, testiranje je potekalo v več fazah. Zelo jim je bilo všeč, da so bili deležni individualnega obravnavanja,” še dodaja Kajtner.

Da demenca je velik problem v Sloveniji, dokazuje tudi dejstvo, kako se spreminja struktura njihovih stanovalcev: vedno več se jih sooča z demenco, vedno več tudi s hudo obliko te bolezni. Zato načrtujejo, da bodo Dom za starejše Bor v Črnem vrhu preuredili izključno za namene demence, pridobili so tudi koncesijo za nov dom na Igu.

“Potrebe so velike, tako da bo nekje 40 % kapacitet namenjenih demenci in demenci sorodnih stanjem,” pojasnjuje Kajtner.

Sicer pa redno spremljajo najnovejše smernice, krožne poti, terapije, stanovalcem želijo omogočiti čim več stika z naravo. “Zavedamo se problema in delamo vse, kar je v naši moči, da starostnikom omogočimo čim bolj kvalitetno življenje.”

Breplačni presejalni testi po Sloveniji

V duhu izpostavljenih problemov in trenutnega stanja obravnave demence pri nas, bodo zato organizatorji projekta POMNI na večjem številu prostovoljcev izvedli različne brezplačne presejalne teste za zgodnje odkrivanje demence. Eden od presejalnih testov, ki jih bodo izvajali, je bil razvit v Sloveniji. Uporablja neinvazivno metodo, imenovano EEG (elektroencefalografija), s katero pridobi oceno integritete možganskega živčnega omrežja ter posledično učinkovitost pretoka informacij med različnimi možganskimi regijami.

Neinvazivna in neboleča metoda, precej drugačna od sedaj uveljavljenih psiholoških presejalnih testov, je priložnost za vse, starejše od 60 let, da preverijo stanje lastnega spomina. Omogoča pa tudi izvedbo znanstvene študije o natančnosti zaznave in praktičnosti izvedbe šestih različnih presejalnih testov za demenco.

Testiranje spomina bo izvedeno v mesecu aprilu na treh ločenih, 60-minutnih srečanjih, med katerimi bo 1–2 tedna premora.

V roku dveh mesecev po zaključku projekta bodo sodelujoči prejeli rezultate meritev in testov. Zbrani podatki v sklopu projekta bodo anonimizirani in digitalno šifrirani. Vse informacije in prijave na testiranja so dostopne na spletni strani www.pomni.si.

*** *** ***


Projekt POMNI ima partnerje, sodelavce in svetovalce s področij skrbi za starejše (Vitadom, Dom starejših Bor in Škofljica, Simbioza, zavod za medgeneracijsko sodelovanje, Društvo RESje), interesnih združenj (Zveza društev upokojencev Slovenije, SRIP Zdravje – medicina, SIS EGIZ – Slovensko inovacijsko stičišče, Evropsko gospodarsko interesno združenje), raziskovalnih ustanov (Znanstveno-raziskovalno središče Koper) ter posameznih strokovnjakov s področij nevroznanosti (izr. prof. dr. Uroš Marušič), nevrologije (doc. dr. Rok Berlot, dr. med), psihiatrije (Andrea Užmah Kučina, dr. med.), klinične psihologije (asis. dr. Simon Brezovar). Projekt sponzorsko pokriva zavarovalnica Triglav Zdravje. Koordinator in pobudnik projekta je podjetje BrainTrip, ki je tudi razvilo nov presejalni test za demenco – BDI test.


Medijsko podporo projektu POMNI nudijo: Večer, Hitradio Center, Adria Media in TSmedia.

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.