Znani so podatki, koliko časa so otroci in mladostniki med koronakrizo dejansko preživeli pred zasloni

»Slovenski otroci so med spomladanskim zaprtjem v povprečju za zasloni preživeli nekaj manj kot sedem ur (6,69) na dan, od tega je bilo šolskega dela za skoraj štiri ure (3,85 ure). Za ilustracijo, evropsko povprečje v letu 2018 je bilo po podatkih EU Kids Online raziskave 2,6 ure na dan za vse aktivnosti skupaj,« poroča Bojana Lobe iz Centra za metodologije in informatiko na FDV. 

Poročilo KiDiCoTi raziskave »Izkušnje otrok in mladostnikov s spletnimi tveganji v času prvega zaprtja držav zaradi COVID-19«, objavljeno na dan varne rabe interneta 2021, predstavlja ugotovitve o izkušnjah s spletnimi tveganji v času spomladanskega zaprtja zaradi COVID-19 v enajstih evropskih državah. V študijo so vključene Avstrija, Francija, Irska, Italija, Nemčija, Norveška, Portugalska, Romunija, Slovenija, Španija in Švica. Podatki so zbrani med junijem in avgustom 2020 s spletnimi paneli. Anketo je izpolnilo 6.195 otrok, starih med 10 in 18 let in 6.195 njihovih staršev.  

Čas za zasloni (računalniki, tablice, pametni telefoni)  in prekomerna raba digitalnih tehnologij v času spomladanskega zaprtja

Otroci so poročali, da so v času spomladanskega zaprtja držav za zaslonih preživeli od 6 ur do 7,5 ur na običajen šolski dan v tednu, več kot polovica tega časa pa je bila namenjena šolskim aktivnostim.  

• Slovenski otroci so med spomladanskim zaprtjem v povprečju za zasloni preživeli 6,69 ur na dan, od tega je bilo šolskega dela za 3,85 ure. Za ilustracijo, evropsko povprečje v letu 2018 je bilo po podatkih EU Kids Online raziskave 2,6 ure na dan za vse aktivnosti skupaj. 
• Na mednarodni ravni je vsakega drugega starša skrbela prekomerna raba digitalnih tehnologij v tem času. V Sloveniji je 43% vprašanih staršev dejalo, da jih prekomerna raba digitalnih tehnologij skrbi bolj kot v času pred COVID-19 zaprtjem. 
• Slaba polovica otrok (48%) je poročala o tem, da so bili v času zaprtja držav bolj zaskrbljeni zaradi povečane uporabe digitalnih tehnologij. V Sloveniji je bil ta odstotek še nekoliko višji, in sicer 54%.
• Obenem je slaba polovica vseh otrok poročala, da so imeli težave zaradi prekomerne rabe (na primer, da izpuščali obroke ali spanec). Slovenija je sicer med vsemi 11 vključenimi državami primer, kjer je najmanjši odstotek otrok (17%) poročal, da se jim je v času zaprtja to dogajal bolj pogosto kot prej.
• Nekateri otroci so v tem obdobju tudi aktivno poskušali spremeniti vzorce uporabe. Skoraj tretjina otrok je poročala, da se je v tem času pogosteje dogajalo, da so bili neuspešni pri zmanjševanju časa uporabe digitalnih tehnologij (v Sloveniji je bil ta odstotek v skladu z evropskim povprečjem, torej 33%). 

Spletna tveganja in spomladansko zaprtje držav

Trije od petih otrok in mladostnikov so poročali, da se na spletu počutijo varne. Dva od petih pa sta izrazila zaskrbljenost glede varnosti. Največ otrok je izpostavilo, da so v prvem zaprtju držav zaznali povečanje pojava lažnih novic/ dezinformacij, sledi porast sovražnega govora in uporabniško kreiranih škodljivih vsebin. V nadaljevanju poglejmo, kako so otroci in mladi doživljali spletna tveganja v času COVID-19 zaprtja. 

Lažne novice/ informacije

V povprečju so tri četrtine otrok poročale, da so se že srečali z informacijami/ novicami, za katere ocenjujejo, da so lažne, v času zaprtja pa je povečanje zaznalo 37% otrok in mladostnikov. V Sloveniji petina otrok (21%) ocenjuje, da še nikoli niso naleteli na lažne novice, slaba tretjina (30%) pa ocenjuje, da se je v času zaprtja to zgodilo bolj pogosto kot prej. 

Za večino otrok je preživljanje časa na spletu prijetna izkušnja. A v času spomladanskega zaprtja se je ta čas, kot smo videli, izrazito povečal, saj se je na splet preselilo šolanje, povečalo pa se je komuniciranje in druženje. Kaj pa se je dogajalo s spletnimi tveganji, za katere na velja, da se ob povečani rabi praviloma povečujejo?

Doživljanje neprijetnih situacij /vznemirjanje zaradi neprijetnih izkušenj

Vznemirjanje zaradi neprijetnih izkušenj oziroma doživljanje neprijetnih situacij lahko vključuje široko paleto vprašanj, od frustracij zaradi tehničnih napak do resnih tveganj, kot je spolno nadlegovanje. 

Skoraj polovica otrok poročala, da jih na spletu še nikoli ni nič vznemirilo ali zmotilo, ena četrtina pa je poročala o porastu motečih / vznemirjajočih spletnih izkušenj med pomladanskim zaprtjem  držav. 

Na ravni države se ta delež giblje od 14% v Sloveniji do 28% na Irskem. 

Spletno ustrahovanje

Rezultati kažejo, da polovica (51%) anketiranih otrok še nikoli ni imela izkušenj z različnimi oblikami  spletnega ustrahovanja. Drugi polovici pa se je že pripetilo, da so bili v nekem trenutku na spletu ustrahovani. Na nacionalni ravni je ta delež najvišji v Italiji (59%), Irski (59%), Nemčiji (58%) in Romuniji (57%), najnižji pa v Sloveniji (32%).

Med tistimi, ki so že bili kdaj žrtve spletnega ustrahovanja, je skoraj polovica (44%) poročala o povečanju pojava med spomladanskim zaprtjem zaradi COVID-19. Na nacionalni ravni je ta delež najvišji v Nemčiji (51%), Italiji (50%), Španiji (50%) in na Irskem (48%), najnižji pa v Sloveniji (24%). Po drugi strani pa je več kot petina otrok (22%) mednarodnega vzorca menila, da se spletno ustrahovanje v obdobju zapiranja pojavlja manj kot v preteklosti. Največji padec na nacionalni ravni kaže v Sloveniji (38%), kar je precej nad sledilcem Romunijo (29%).  Povzamemo lahko, da je v času zaprtja 24% slovenskih otrok in mladostnikov doživelo več spletnega ustrahovanja, kot običajno,  38% pa manj. 

Sovražni govor

V vseh državah se odstotek otrok, ki so bili kdaj izpostavljeni sovražnemu govoru, giblje med polovico, 52% v Avstriji, in več kot dvema tretjinama v Romuniji (71%); izjeme so francoski otroci, ki so to izkušnjo poročali v 45%. V Sloveniji je sporočila sovražnega govora (namenjena skupinam ali posameznikom na podlagi verskih, rasnih, spolnih ali narodnostnih razlik) opazilo že 62% otrok. Četrtina vprašanih slovenskih otrok pa poroča, da so tovrstna sporočila v času zaprtja opazili v večji meri kot prej.  

Uporabniško kreirane škodljive vsebine

Vsebine (npr. neprimerna vsebina, nasilje, droge, samopoškodbe), ki jih uporabniki ustvarijo za druge uporabnike, običajno prek družabnih omrežij, od prvega merjenja v EU Kids v letu 2010 nenehno naraščajo (takrat je četrtina otrok poročala o izkušnjah). Rezultati pričujoče raziskave kažejo, da se je po državah odstotek vsaj podvojil. V Sloveniji je o izkušnji s tovrstnim tveganjem poročalo 57% otrok, 15% otrok pa je zaznalo povečanje v času zaprtja.

Tveganja, povezana s spletno varnostjo in osebnimi podatki

Uporaba digitalnih tehnologij neizogibno pusti vse vrste digitalnih sledi, pasivno (dejavnost brskanja po spletu uporabnika) ali aktivno (informacije, ki jih uporabniki namerno delijo), kar predstavlja tveganja za zlorabo osebnih podatkov. Več kot dve tretjini mladih poroča, da še nikoli niso doživeli, da bi nekdo uporabil njihove osebne podatke na način, ki jim ni bil všeč, z izjemo Nemčije, kjer je ta delež manjši (57%). Najvišji odstotek otrok, ki nikoli niso bili žrtve zlorabe osebnih podatkov, opažamo v Sloveniji (88%) in na Norveškem (84%).

Zelo podobno situacijo smo zaznali, ko so otroci in mladi poročali o zlorabi osebnega gesla in o sovražni ali škodljivi uporabi njihovih osebnih podatkov (na primer fotografij). Tretjina otrok po državah je poročala, da so že kdaj živeli te negativne izkušnje. Približno desetina (13%) vseh otrok je poročala, da se je med zaprtjem to zgodilo v večji meri kot prej. V Sloveniji je odstotek otrok, ki imajo izkušnjo s tovrstnimi zlorabami med 9-13%, dvem do trem odstotkom otrok in mladih pa se je v času zaprtja to zgodilo v večji meri. 

Skoraj dve tretjini mladostnikov iz različnih držav je poročalo, da na svojih napravah še niso prejeli virusa ali vohunske programske opreme, tretjina pa poroča o tej izkušnji. Več kot desetina (14%) otrok je opazila povečanje tovrstnih obstruktivnih izkušenj med zaprtjem. V Sloveniji je o izkušnji z virusom ali vohunskim programom poročala petina otrok, trije odstotki pa so zaznali povečanje v času zaprtja. 

Starševsko posredovanje

Velika večina staršev se z mladimi pogovarja o tem, kaj počnejo z digitalnimi tehnologijami, predlaga načine za uporabo internetne varnosti (90% ali več za vse države, razen Norveške, kjer je 86% staršev poročalo, da se z otrokom pogovarjajo o njihovi uporabi digitalnih tehnologij). Večina jih tudi (vsaj 85%) omejuje ali prepoveduje dostop do določenih vrst vsebin (npr. nasilne, krvave ali spolne vsebine). Veliko staršev je tudi naklonjenih uporabi tehničnih rešitev (na primer blokiranje, filtriranje, sledenje spletnim mestom ali aplikacijam, ki jih uporablja njihov otrok), in sicer med dvema tretjinama v Sloveniji, na Norveškem in v Avstriji in  devet od desetih staršev na Irskem in v Španiji.

Na splošno je skoraj polovica staršev (44%) poročala, da je med so med spomladanskim zaprtjem držav nekoliko povečali aktivne oblike starševskega posredovanja. 

O projektu:

Pridruženi raziskovalni center Evropske komisije (JRC - Cyber & Digital Citizens' Security Unit - Directorate E - Space, Security and Migration) v sodelovanju s številnimi evropskimi univerzami (seznam na koncu dokumenta) in s Fakulteto za družbene vede, Univerza v Ljubljani, izvaja raziskovalni projekt, katerega namen je proučiti spremembe otrokovega digitalnega udejstvovanja v času korona krize (in po njej), s posebnim poudarkom na otrokovi spletni varnosti in dobrobiti. Cilj raziskave je zbrati podatke o tem, kaj otroci in mladostniki počno z digitalnimi in spletnimi tehnologijami ter osvetliti morebitne koristi in tveganja. 

Poročilo vključuje ugotovitve o razvoju uporabe digitalne tehnologije pri otrocih med spomladanskim zaprtjem držav v smislu (1) časa, preživetega v spletu; (2) spletnih tveganj (prekomerne uporabe, ​​spletnega ustrahovanja, spletnih zlorab, dezinformacij, zlorabe osebnih podatkov, spletne varnosti); in (3) odzivi staršev in otrok za ublažitev spletnih tveganj.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord