Posnetki so po navedbah društva za zaščito živali nastali na osrednjeslovenski farmi, ki ima lastno pakirnico jajc.
Društvo AETP, ki se bori za zaščito živali, je objavilo nove pretresljive posnetke iz baterijske reje kokoši iz osrednje Slovenije, ki prikazujejo izležena jajca v neposredni bližini gnoja, razpadajočih trupel živali in oskubljenih kokoši.
Kot so zapisali v sporočilu za javnost, vlada takšno rejo opredeljuje kot najbolj čisto, najbolj primerno za javne zavode in želi odložiti njeno prepoved do leta 2035.
Pretresljivi prizori na objavljenih posnetkih
Novi objavljeni posnetki so po navedbah društva nastali v hlevu srednje velike reje v osrednji Sloveniji, ki ima kapaciteto za več kot pet tisoč kokoši in ima lastno pakirnico jajc.
Na objavljenem ponetku je videti, kako sredi hleva, v istem prostoru, kjer žive kokoši ležejo jajca, stoji nepokrito vedro z nakopičenimi trupli poginulih kokoši. Trupla so v različnih fazah razkroja. V eni od kletk med živimi kokošmi leži posušeno in sploščeno truplo. Ena od kokoši leži delno na njem.
Na tleh hleva so razbita jajca, zasušena jajčna vsebina, jajčne lupine, pomešane s plastmi starega kurjega gnoja. Trak za odstranjevanje iztrebkov je ponekod zapolnjen s starimi iztrebki. Odtočne rešetke so zamašene, na tleh zastaja tekočina.
Med razbitimi jajci in iztrebki, v neposredni bližini mesta, kjer se zbirajo jajca, leži embalaža strupa za glodavce. Na sami liniji za zbiranje jajc so vidne večje količine jajčne vsebine in lupin. Posamezna jajca ležijo neposredno na umazani zbirni površini, so opisali v sporočilu za javnost.
Minister Cigler Kralj: ta jajca so najbolj čista
Ob tem so bili v društvu kritični tudi do ravnanja vlade in kmetijskega ministra Janeza Ciglerja Kralja. Kot so zapisali, bi novela zakona o zaščiti živali, ki je vstopila v javno obravnavo v začetku oktobra, rejo kokoši v kletkah namesto do 1. januarja 2029 dovolila do 1. januarja 2035.
Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je namreč po njihovih navedbah na prvi nujni seji odbora za kmetijstvo podaljšanje branil s higieno: "Vam pa moram povedati tudi vidik javnih institucij, bolnišnic, domov za starejše in tako naprej, ki so največji odjemalci teh jajc. Zakaj? Ker so, bi rekel, tehnično gledano najbolj čiste, najmanj tveganja za prenos salmonele in tako naprej, pa še cenejše."
Dodali so, da evropska agencija za varnost hrane (EFSA) ugotavlja nasprotno. Da reja v kletkah tveganje za okužbo s salmonelo povečuje. Hkrati pa odsvetuje uporabo kletk zaradi slabe dobrobiti živali.
Kokoši v kletkah priživijo vse življenje
V društvu, ki vodi pobudo Slovenija proti kletkam ter pobudo Boljši zakoni za živali, so v sporočilu za javnost opisali tudi življenje kokoši v kletki. Navedli so, da kokoš v kletki preživi vse življenje, stoji na žični mreži, ne more razširiti kril, pri maksimalni kapaciteti hleva ima prostora le za en A4 list papirja.
Kokoši v kletkah ne morejo izražati svojih vedenjskih potreb in so posledično nemirne in frustrirane. Na posnetkih je pa je videti tudi, da se pretepajo za dostop do krmilnika.
Pri več kokoših je vidna huda izguba perja na glavi, vratu in repu, kar nakazuje na kljuvanje med kokošmi. Ena od njih je skoraj povsem brez perja na glavi in vratu. Kokoši kletke ne zapustijo nikoli in ne vidijo dnevne svetlobe, so opisali življenjske pogoje živali v kletkah.
Posnetke predali Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
Posnetke je društvo AETP 9. oktobra 2026 skupaj s strokovnim mnenjem predalo Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Mnenje navaja več mogočih neskladnosti s predpisi o zaščiti rejnih živali in o higieni živil, med drugim glede vsakodnevnega odstranjevanja poginulih živali in glede čistosti jajc pri rejcu, so poudarili.
Dodali so, da to ni prvi tak posnetek iz slovenske reje v kletkah. Januarja 2025 so namreč posnetki s farme Kavčič pokazali kokoši, ki nesejo jajca na truplih poginulih živali. Isti rejec je jajca iz kletk prodajal kot ekološka, med njegovimi odjemalci pa je bilo po javnih evidencah blizu 300 javnih zavodov.
Bo vlada podaljšala baterijsko rejo kokoši?
Kljub vsemu reja kokoši v obogatenih kletkah v Sloveniji po navedbah društva še ni prepovedana, saj je prepoved v zakonu zapisana z začetkom leta 2029, vendar jo želi vlada z novelo zakona o zaščiti živali premakniti na leto 2035.
V društvu zato od vlade zahtevajo, naj se spet vpraša, ali res želi podpirati oporečno baterijsko rejo vse do leta 2035, in jo pozivajo, naj posluša slovensko javnost, ki takšni reji močno nasprotuje. Pobudo proti kletkam je namreč podpisalo skoraj 30.000 prebivalcev Slovenije, v anketah pa se 94 odstotkom vprašanih zdi pomembno zaščititi rejne živali.
Predsednik Društva AETP Samo Curk je ob tem dejal: "Upam, da si bo vlada še premislila. Sicer naj staršem pojasni, zakaj naj bi njihovi otroci v vrtcih in šolah še vse do leta 2035 jedli jajca iz krute baterijske reje. Prav tako naj pojasni svojcem, zakaj naj bi ta najbolj oporečna jajca jedli njihovi bližnji v bolnišnicah in domovih za starejše."
