Znanstveniki raziskovali v gozdu in osupnili ob svojem odkritju: te lastnosti gozdnih živali do zdaj ni poznal nihče

15. 2. 2026, 15:12 | K. A.
Znanstveniki raziskovali v gozdu in osupnili ob svojem odkritju: te lastnosti gozdnih živali do zdaj ni poznal nihče (foto: Profimedia)
Profimedia

Novo odkritje je porušilo vse, kar so raziskovalci vedeli do zdaj.

Tekmovanje za hrano je eden od ključnih dejavnikov, ki lahko neko živalsko vrsto pripelje do ogroženosti ali celo izumrtja. V preteklosti se je to zgodilo že mnogim vrstam. V Veliki Britaniji je na primer prav zaradi tega izumrla rdeča veverica, ki z večjo sivo veverico ni mogla tekmovati za isti vir hrane. 

Zdaj pa so znanstveniki presenečeni odkrili, da se nekatere živalske vrste znajo pred tem pojavom tudi učinkovito obvarovati in so se razvile prav z "mislijo" na zmanjšanje konkurence. Študija, ki so jo objavili v reviji Journal of Animal Ecology, namreč razkriva, da so se divje mačke v gvatemalskem deževnem gozdu razvile na poseben način, ki zmanjšuje možnost medsebojnega izrivanja in izumrtja.

divje mačke
Profimedia

Pojav, ki se imenuje vertikalno lovljenje

Z uporabo posnetkov s kamer ob poteh ter analizo iztrebkov so raziskovalci preučili prehranske navade štirih vrst divjih mačk: jaguarja, pume, ocelota in margaja, rezultati pa so pokazali zelo zanimiv vzorec: jaguarji in oceloti svoj plen večinoma lovijo na gozdnih tleh, medtem ko pume in margaji raje lovijo v višjih plasteh gozda.

Optična iluzija povsem zmedla in razdelila splet. Kaj vidite vi? (FOTO)

Pri tem ima vlogo tudi velikost in teža posamezne vrste. Raziskovalci menijo, da gre za evolucijsko prilagoditev, ki omogoča sobivanje vseh štirih vrst. Gre za pojav, ki mu pravimo vertikalno lovljenje. To pomeni, da lažje in bolj gibčne mačke lovijo v krošnjah, kjer imajo več možnosti za uspeh, medtem ko težje vrste plenijo na tleh, kjer je hrane dovolj.

divje mačke
Profimedia

Razumevanje deljenja virov pomembno za prihodnost

Ellen Dymit z univerze Oregon State je pojasnila, da nova raziskava ruši dolgoletne domneve o tem, kako lahko veliki plenilci sobivajo brez neposrednega izrivanja drug drugega, navaja spletni portal Twisted Sifter.

"Naša raziskava kaže, kako pomembna je vertikalna razdelitev virov. Ob izgubi habitatov in podnebnih spremembah, ki preoblikujejo ekosisteme, bo razumevanje načina, kako si plenilci delijo vire, ključno za učinkovito varstvo narave," je poudarila po navedbah omenjenega medija.

Na Pohorju se je zgodilo nekaj osupljivega: kaj takega niso videli že več desetletij