Tega niso pričakovali.
Na japonskih otokih Ogasawara so pred leti živele mačke, ki so lovile rdečeglave gozdne golobe. Ta vrsta golobov živi izključno na teh otokih. Gre za srednje veliko ptico, dolgo približno 40 centimetrov. Njihovo število je v poznem 20. stoletju močno upadlo zaradi uničevanja gozdov in plenjenja s strani mačk. Leta 2008 je njihovo število padlo pod 80, vrsta pa je bila na robu izumrtja.
Ko so leta 2010 začeli odstranjevati mačke z otokov, so se rdečeglavi gozdni golobi vrnili z roba izumrtja. Med letoma 2010 in 2013 so ujeli 131 mačk, njihovo število pa zmanjšali na manj kot 20. V istem obdobju se je skupno število opaženih golobov povečalo s 111 na 966 odraslih osebkov in z devet na 189 mladičev.
Izjemna odpornost ptice
Izjemno hitro okrevanje golobov je pritegnilo pozornost raziskovalcev z Univerze v Kyotu. "Večina vrst, katerih število se zmanjša na tako nizko raven, trpi zaradi parjenja v sorodstvu, pri čemer se kopičijo škodljive genske mutacije. Zaradi tega je okrevanje težavno, tudi ob intenzivnih ukrepih za ohranitev," razlaga Daichi Tsujimoto, glavni avtor nove študije, objavljene v reviji Communications Biology, ki analizira okrevanje te vrste.
Rdečeglavi gozdni golob pa je presegel vsa pričakovanja. Znanstveniki so posledično želeli raziskati genetske razloge za takšno odpornost. Primerjali so celoten genom tako divjih kot ujetniških rdečeglavih gozdnih golobov ter divjih populacij bolj razširjene japonske podvrste. Merili so stopnjo parjenja v sorodstvu in genetsko obremenitev (število škodljivih mutacij) pri obeh vrstah, poroča BBC Wildlife Magazine.
Rezultati so presenetili. Rdečeglavi gozdni golobi so imeli manj škodljivih mutacij kot njihovi bolj razširjeni sorodniki. To kaže, da je njihova genetska odpornost posledica dolgotrajnega preživetja kot majhne, izolirane populacije že pred prihodom človeka, je pojasnil vodja ekipe Yuji Isagi.
Parjenje v sorodstvu
Skozi stoletja je postopno parjenje v sorodstvu očistilo njihov genom škodljivih mutacij. To je proces, znan kot genetsko očiščenje. Pticam je omogočil, da so po zmanjšanju populacije zaradi plenilcev lažje preživele in se hitreje razmnožile, ko so odstranili grožnjo. "Ta edinstvena evolucijska zgodovina je pticam očitno dala odpornost, kakršne pri drugih ogroženih vrstah ne opažamo," dodaja Isagi.
Študija postavlja pod vprašaj razširjeno prepričanje, da parjenje v sorodstvu vedno ovira okrevanje zaradi izpostavitve škodljivim mutacijam. Namesto tega poudarja, da se lahko v določenih pogojih majhne populacije skozi čas genetsko prilagodijo in preživijo tudi zelo resne upade.
