Čeprav jih je bilo zaradi suhega začetka sezone sprva manj, so jim nedavne padavine in rast temperatur ustvarile idealne pogoje za hitro razmnoževanje.
Čeprav so sušno obdobje in nizke temperature na začetku poletja poskrbele za manjše število komarjev, so poznejše padavine bistveno izboljšale pogoje za njihovo razmnoževanje, zato lahko ob porastu temperatur pričakujemo opazen porast odraslih komarjev. Pred njimi se lahko zaščitimo z mehanskimi preprekami, še bolj učinkoviti so repelenti.
Za razvoj komarjev sta ključni stoječa voda in zadostna toplota
Vodja kustodiata za nevretenčarje v Prirodoslovnem muzeju Slovenije Tea Knapič je za STA pojasnila, da so v prvem, sušnem delu poletne sezone v primerjavi s preteklimi leti zabeležili občutno manjše število odraslih komarjev.
A je bilo v zadnjih tednih dežja več, tam, kjer se voda zadržuje, pa lahko ob povišanih temperaturah zelo hitro pride do razvoja novih generacij. Tako lahko ob uresničitvi vremenskih napovedi v naslednjih dveh do štirih tednih pričakujemo opazen porast števila odraslih komarjev. Meteorologi namreč napovedujejo vnovičen dvig temperatur. Višje kot so temperature, hitrejši je razvoj komarjev. Pri optimalnih pogojih se lahko celoten razvojni cikel komarja zaključi v manj kot enem tednu, je navedla sogovornica.
To zlasti velja za invazivne vrste, kot sta tigrasti in japonski komar, ki so dobro prilagojene urbanim okoljem z manjšimi količinami stoječe vode. Poleg tega so invazivne vrste aktivne preko dneva, večina domorodnih vrst pa je pretežno aktivnih ob mraku in ponoči. Tako kot navadni komar, imajo tudi invazivne vrste več generacij na sezono, ob ugodnih razmerah pa lahko njihova številčnost narašča še hitreje in intenzivneje.
Težko je oceniti, koliko komarjev je uspešno preživelo sušni začetek poletja, pojasnjuje Knapič. Številne vrste komarjev, ki imajo sposobnost odlaganja odpornih jajčec, lahko ob ustreznih razmerah hitro nadoknadijo zaostanek v številčnosti. Če bo vreme ostalo toplo in vsaj zmerno vlažno, bodo komarji številni tudi ob morebitni ponovni odsotnosti padavin, pojasnjuje.
V Sloveniji sezona komarjev običajno traja od aprila do oktobra. Ko temperature padejo pod 10 stopinj Celzija, njihova aktivnost močno upade, nekatere vrste pa se umaknejo v prezimovalne oblike.
V boju proti komarjem pomembna preventiva
Število komarjev in pikov lahko zmanjšamo s preventivnimi ukrepi. Med pomembnejšimi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) navaja odstranjevanje vode iz okolja, s čimer zmanjšamo možnosti za razmnoževanje komarjev. Pomembno je tudi pravilno odlaganje odpadkov ter urejanje zelenih površin.
Tudi svetla oblačila, s katerimi pokrijemo čim večji del telesa, lahko pomagajo preprečiti pike komarjev. NIJZ sicer svetuje, da se zadrževanju na prostem izogibamo v času, ko je aktivnost komarjev največja, torej zjutraj in zvečer. Vstop komarjem v notranje prostore pa lahko preprečimo z uporabo mrež oz. komarnikov.
Preventivni ukrepi in mehanske oblike zaščite predstavljajo učinkovito alternativo biocidnim proizvodom, a lahko kot samostojna preventiva delujejo le v okoljih, kjer komarji ne predstavljajo tveganja za prenos bolezni, še opozarja NIJZ.
Pred komarji se lahko zaščitimo tudi z repelenti. NIJZ opozarja, naj pri njihovi uporabi upoštevamo navodila proizvajalca. Nanašamo jih na izpostavljene dele kože in oblačila, nikoli pa na oči, v usta, ušesa, na rane ali vneto kožo. Nanesemo jih po morebitnem nanosu sončne ali druge kreme. Večino repelentov lahko varno uporabljajo tudi otroci, starejši od dveh mesecev, nosečnice in doječe matere.
Vsak repelent vsebuje aktivno snov, ki preverjeno odganja neželene organizme. Registrirani repelenti so biocidni proizvodi vrste 19 (PT 19), ki so pred dostopnostjo na trgu preverjeni z vidika učinkovitosti in varnosti ter vpisani v register biocidnih proizvodov. Ta je objavljen na spletni strani urada za kemikalije: sta.si/qNR2hY
V želji po bolj naravnem pristopu in izogibanju kemikalijam se mnogi odločajo za proizvode na osnovi rastlinskih olj in izvlečkov, ki naj bi komarje odganjali s svojo intenzivno, zanje neprijetno aromo. Na trgu so na voljo tudi registrirani proizvodi na osnovi naravnih sestavin, kot so olje limoninega evkaliptusa in sivkino olje, pojasnjujejo na NIJZ.
Drugi rastlinski izvlečki, kot so cimetovo, timijanovo, sojino olje in olje poprove mete, ki se pogosto oglašujejo kot naravna zaščita pred piki, pa niso registrirani biocidni proizvodi, njihova učinkovitost ni znanstveno potrjena, morebitne nevarnosti pa niso ustrezno raziskane. Povzročajo lahko draženje kože, alergijske reakcije ali povečano občutljivost na sonce, opozarjajo.
Iz podobnih razlogov NIJZ odsvetuje tudi uporabo domačih mešanic z omenjenimi sestavinami.
Zaščita je nujna predvsem na potovanjih v tropske dežele
Uporaba repelentov in drugi preventivni ukrepi torej zmanjšuje tveganje za pike komarjev, s tem pa tveganje za okužbe, saj so komarji lahko prenašalci povzročiteljev nalezljivih bolezni.
Zlasti za potovanje v tropske in subtropske predele, kjer obstaja povečano tveganje za prenos nalezljivih bolezni, kot so denga, zika in malarija, je priporočljivo izbrati repelent z višjo koncentracijo učinkovitih aktivnih snovi, zlasti snovi DEET in ikaridina. Pomembno je tudi cepljenje in uporaba antimalarikov.
V Sloveniji so letos po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) zabeležili 16 primerov mrzlice denga, šest primerov malarije in dva primera virusa čikungunja, ki povzroča visoko vročino, močne bolečine v sklepih in kožne izpuščaje. V vseh primerih z znanim izvorom so se osebe okužile v tujini, kažejo podatki NIJZ.
Z dengo so se okužili na Maldivih, Filipinih, v Tanzaniji, Šri Lanki, Kambodži, Kolumbiji, Etiopiji in Indoneziji, z virusom čikungunja na Madagaskarju, z malarijo pa v Nigeriji, Indiji in Tanzaniji. Na NIJZ do konca julija letos še niso zabeležili primera okužbe z virusom Zahodnega Nila, medtem ko so lani zabeležili šest primerov.
A ne le bolezni, neprijetni so za človeka lahko tudi sami piki. Odziv na pik komarja je povezan predvsem z delovanjem imunskega sistema posameznika. Ko komar pika, vbrizga v kožo majhno količino sline, ki vsebuje antikoagulante in encime, s katerimi prepreči strjevanje krvi in olajša sesanje. Pri nekaterih ljudeh ta stik sproži močnejšo imunsko reakcijo, kar se kaže kot izrazitejši srbež, večja oteklina ali dolgotrajnejše draženje kože. Drugi na pik skoraj ne odreagirajo, kar je najverjetneje posledica manjše občutljivosti na beljakovine v slini komarjev, je še pojasnila Knapič.
Komarji ogrožajo tudi hišne ljubljenčke
Komarji niso nadležni le ljudem, ampak ogrožajo tudi hišne ljubljenčke, predvsem pse in mačke. Veterinarji opozarjajo predvsem na širjenje srčne gliste, ki jo lahko povzroči pik komarja. Simptomi okužbe se pogosto pokažejo šele čez več mesecev ali let, takrat pa so lahko posledice že resne, tudi usodne.
Med značilne simptome sodijo kašelj, utrujenost, izguba apetita, težko dihanje, težave s prebavo, povišana telesna temperatura in celo srčno popuščanje. Zdravljenje srčne gliste je zahtevno, dolgotrajno in pogosto tvegano, zato veterinarji opozarjajo na preventivo.
NIJZ ob tem opozarja, da repelenti, namenjeni uporabi za ljudi, praviloma niso namenjeni za uporabo pri živalih, saj lahko imajo škodljive učinke na njihovo zdravje. Za zaščito hišnih živali pred zunanjimi zajedavci so tako na voljo ampule, ovratnice, tablete in razpršila, ki so dokazano varni in učinkoviti.
