O tem, da je zima eden najlepših časov za obisk ljubljanskega živalskega vrta, smo se prepričali tudi mi.
Ob našem obisku se je sneg, ki je v začetku leta pobelil slovensko prestolnico, v glavnem že stopil. A kljub trenutnim višjim temperaturam, je zimski čas še tu, je ob srečanju z nami pri vhodu ZOO Ljubljana dejala biologinja in pedagoška delavka Petra Vrh Vrezec, ki se nam je pridružila na sprehodu.
Nekatere živali so še živahnejše
Na prste ene roke bi lahko prešteli obiskovalce, ki smo jih srečali po poti. Občutek, da smo ljudje v veliki manjšini, je bil prav poseben. V mirnem objemu narave so se tu in tam slišali le ptičji glasovi, brez poletne gneče pa smo živali lahko opazovali bliže in dlje časa.
Čeprav mnogi mislijo, da se pozimi skoraj vse živali skrivajo v toplih zavetjih, je resnica ravno nasprotna. Zimske razmere lepo število živali zaradi svoje goste dlake zelo dobro prenaša. Med njimi so sibirski tigri, ki mraz premagujejo z gosto podlako. Ta deluje kot naravna zimska bunda, ki jih ščiti tudi v najhladnejših dneh.
Živali severnih dežel, kot so losi in severni jeleni, so pozimi pogosto še živahnejše kot poleti. Severni jeleni se v ZOO Ljubljana nahajajo na najvišji točki, globoko v gozdu, kjer so jim postavili novo ogrado in novo bivališče, ki jih varuje pred dežjem in vetrom. Niso plašni in takoj so se nam približali.
Dober primer živali, ki uživajo v zimskih radostih, je tudi slonica Ganga, ki je od lani abrahamovka. Izvedeli smo, da ima celo zelo rada sneg. Ko ta zapade, ji oskrbniki naredijo snežaka, v katerega ji skrijejo priboljške, da spodbudijo njeno raziskovalno vedenje. Oskrbniki jo trenirajo po metodi pozitivnega nagrajevanja, zato jim rada sledi in upošteva njihova navodila. "Kljub svojim letom je zelo igriva, včasih pa tudi muhasta," nam ob postanku in opazovanju tri in pol tonske slonice pove Petra Vrh Vrezec, in ob tem doda, da Ganga zelo natančno izbira ljudi, ki jim pusti blizu.
Bobri, sove, mačje pande in kamele
Nekje med velikimi ogradami sta nas iz svojih drevesnih hišk radovedno opazovali mačji pandi. "Na hladnejše razmere sta prilagojeni z gostim kožuhom in kosmatim repom, ki si ga kot dodatno "odejo" ovijeta okoli telesa," pove Vrh Vrezec, sicer izjemna poznavalka živali, predvsem ptic in sov. Iz sov je tudi diplomirala, izvemo medtem, ko napenjamo oči, da bi med vejami uzrli veliko uharico.
Snežni sovici, ki se nahajata v istem delu živalskega vrta, zaradi svojega belega perja bolj izstopata, vendar ne v snegu. Kot rečeno, pa se je ta v času našega obiska že stopil.
Malo kasneje se ustavimo pri kanadskih bobrih, ti so znani po tem, da ne spijo zimskega spanca. Pred mrazom jih varuje gost, vodoodbojen kožuh in plast podkožne maščobe - njihova energetska rezerva. Kanadski bobri se za počitek umaknejo v suh, topel brlog, ki se nahaja v notranjem bobrišču.
Posebej zanimivi so tudi alpski kozorogi, za katere izvemo, da ravno v zimskem času — med decembrom in januarjem — postanejo bojeviti in se radi "trkajo z rogovi". V tem času samci uprizarjajo dramatične dvoboje in dvorjenje, v katerem odločata izkušnja in vzdržljivost, ne le moč.
Med aktivnejšimi v hladnejšem vremenu so, presenetljivo, tudi nekatere savanske in puščavske vrste. Te so namreč prilagojene velikim temperaturnim nihanjem, vročim dnevom in hladnim nočem, v svojem naravnem okolju, zato jim nižje temperature ob ustreznem zavetju ne predstavljajo posebne težave. Med takšne sodijo denimo antilope, noji in dvogrbe kamele.
Na zimo se v ZOO skrbno pripravijo
Vse živali imajo možnost umika v zavetje ali ogrevane prostore, nekatere pa uporabljajo tudi ogrevane skale, na katerih lahko počivajo, kot denimo azijska leva. Slonica Ganga ima od lani v svojem bivališču nove lamelne zavese, da se lahko odloči, kdaj želi na svež zrak in kdaj bi raje ostala na toplem. Poleg tega številnim živalim v hladnejšem obdobju nekoliko povečajo obroke, saj so njihove energijske potrebe zaradi nizkih temperatur večje.
Skrb za živali v živalskem vrtu je izjemna, kar dokazujejo dolge življenjske dobe živali. Tem zagotavljajo pogoje, čim bolj podobne naravnim. Jeseni jih zato hranijo z energijsko bogatejšo hrano, da si ustvarijo zaloge posebne rjave maščobe, ki jim omogoča miren zimski počitek.
ZOO Ljubljana daje poseben poudarek izobraževanju in varstvu narave ter obiskovalcem omogoča, da živali ne le opazujejo, temveč jih tudi bolje spoznajo. Z vzgojnimi in izobraževalnimi tablami hkrati opozarjajo na ZOO bonton. Gre za pravila obnašanja v živalskem vrtu in izpostavljanje dejanj, ki lahko živali ogrozijo – med drugim tudi neprimerno hranjenje, ki je lahko za živali tudi usodno.
Delna medvedja hibernacija
Kdor še ni videl zimskega spanja ali hibernacije rjavega medveda, ima v ZOO Ljubljana enkratno priložnost. Medvedka Pombi spi v široki cevi, zavita v slamo, a z glavo pogosto obrnjeno proti obiskovalcem. Občasno se prebudi, malo sprehodi in iztrebi, potem pa spet nadaljuje svoj zimski dremež.
Ob našem obisku se je medvedka ravno prebudila ter se še vedno nekoliko zaspana sprehodila naokrog. Poleg medvedk v svojih prezimovališčih spijo tudi grška in ruska želva, močvirske sklednice, žoltoplaz, progasti gož, močeradi in tenreki.
