Za nekatere kosmatince je življenje v mestu prava nočna mora.
Čeprav si številni ljubitelji živali ne predstavljajo življenja brez štirinožnega prijatelja, je izbira prave pasme za mestno okolje ključnega pomena za njihovo in vaše zadovoljstvo.
Vse več psov z izrazitimi delovnimi, lovskimi ali čuvajskimi nagoni namreč pristane v tesnih mestnih stanovanjih, kjer jim vsakodnevni hrup, pomanjkanje prostora in omejeno gibanje povzročajo ogromen stres. V nadaljevanju predstavljamo pet pasem, ki na mestnem asfaltu preprosto ne najdejo svojega mira in za polno, srečno življenje nujno potrebujejo širno podeželje.
Sibirski haski
Sibirski haski je čudovit pes z magnetnim pogledom, ki pogosto pritegne pozornost mestnih sprehajalcev, vendar se za njegovo ljubeznivo podobo skriva neustavljiva želja po gibanju. Ta pasma je bila vzgojena za vleko sani na nepreglednih, zamrznjenih prostranstvih, kar pomeni, da so njene potrebe po fizični kondiciji in teku neprimerno večje od tega, kar jim lahko ponudi nekaj kratkih sprehodov po mestnem parku.
V mestnem okolju sibirski haski hitro postane frustriran, saj ga omejen prostor in pomanjkanje intenzivne aktivnosti dušita. Svojo odvečno energijo in dolgčas začne pogosto izražati z neumornim tuljenjem, uničevanjem pohištva ter poskusi pobega pri vsakih odprtih vratih. Prav tako je njegova izrazita potreba po raziskovanju v mestu lahko nevarna, saj ga močan nagon po teku pogosto odpelje naravnost na prometno cesto.
Na podeželju sibirski haski naravnost cveti. Veliko ograjeno dvorišče, vsakodnevni teki po gozdnih poteh ter hladen in svež zrak mu omogočata, da porabi svojo neusahljivo energijo. Tam lahko brez stresa izrazi svoje naravne nagone, ne da bi ob tem motil sosede ali bil neprestano priklenjen na kratek povodec.
Borderski ovčar
Borderski ovčar velja za najbolj pametno pasmo na svetu, a prav ta izjemna inteligenca je v mestu njegov največji sovražnik. Vzrejeni so bili za celodnevno delo na kmetijah, kjer nadzorujejo in usmerjajo črede ovac, kar od njih zahteva neprestano fizično in umsko zaposlitev. Brez pravega dela se možgani tega psa začnejo dolgočasiti, kar vodi v resne vedenjske težave.
V mestnem vrvežu se ta pasma hitro preobremeni s senzoričnimi dražljaji. Zaradi močnega gona po paši začnejo v mestu pogosto "pasti" in loviti kolesarje, avtomobile, tekače ali celo otroke, kar je lahko izjemno nevarno. Mestni hrup in stalno dogajanje jih spravljata v stanje neprestane pripravljenosti, zaradi česar postanejo nevrotični, reaktivni in tesnobni.
Podeželsko okolje je za borderskega ovčarja edini pravi raj. Na kmetiji ali v hiši z ogromnim vrtom ima dovolj prostora za prosto tekanje, lovljenje žogic in opravljanje kompleksnih nalog, ki zaposlijo njegove možgane. V mirnem okolju brez mestnega hrupa se lažje umiri in postane izjemno zvest ter stabilen spremljevalec.
Nemški lovski terier
Nemški lovski terier je majhen po rasti, a ogromen po svojem ognjevitem značaju in nepopustljivem lovskem nagonu. Ustvarjen je bil za delo v najtežjih pogojih, lov na divje prašiče in lezenje v rove, kar pomeni, da premore izjemno količino energije, poguma in trme. Za povprečnega mestnega lastnika je ta pes preprosto prevelik zalogaj.
Mestno okolje ponuja nemškemu lovskemu terierju preveč motenj, ki v njem zbudijo divji nagon. Vsaka mačka, golob ali celo manjši pes na mestni ulici zanj predstavlja plen, ki ga želi nemudoma ujeti. Zaradi tega je sprehod z njim po mestu pogosto naporen boj na povodcu, v zaprtem stanovanju pa zaradi pomanjkanja akcije hitro postane popadljiv in uničevalen.
Na podeželju, kjer se lahko predaja delu v gozdu, dolgim sprehodom po neokrnjeni naravi in raziskovanju naravnega okolja, pa je ta terier v svojem elementu. Podeželski mir mu omogoča, da sprosti svojo divjo naravo na varen način, pri čemer mu ni treba neprestano doživljati stresnih srečanj z drugimi mestnimi živalmi.
Kavkaški ovčar
Kavkaški ovčar je mogočen, izjemno močan pes, ki je bil skozi stoletja vzrejan za samostojno varovanje čred in posestev pred zvermi ter nepridipravi. Njegov čuvajski nagon je eden najmočnejših v pasjem svetu, kar pomeni, da je do tujcev izjemno nezaupljiv, do svoje družine in teritorija pa brezkompromisno zaščitniški.
Življenje v mestnem bloku ali gosto naseljenem naselju je za kavkaškega ovčarja naravnost mučno. Vse sosede, dostavljavce, otroke na hodniku in druge pse na ulici dojema kot potencialno nevarnost za svoj "teritorij". Ker v mestu ne more nadzorovati okoliškega dogajanja, postane neprestano pod stresom, kar lahko vodi do nevarnega reaktivnega vedenja in neobvladljivega lajanja ob vsakem šumu.
Za kavkaškega ovčarja je nujno veliko, dobro ograjeno podeželsko posestvo, ki ga lahko nadzoruje s varne razdalje. Na podeželju ima jasna pravila in prostor, kjer se oseba in pes počutita varno, hkrati pa mu mirno okolje brez stalnega pretoka neznanih ljudi omogoča, da ostane stabilen in umirjen čuvaj.
Belgijski ovčar
Belgijski ovčar je vrhunski delovni pes, ki ga zaradi njegove izjemne moči, hitrosti in inteligence pogosto uporabljata policija in vojska. Ta pasma nima stikala za "izklop" – vedno je pripravljena na akcijo in potrebuje izjemno visoko raven fizične ter psihične stimulacije, ki jo povprečen lastnik v mestu le težko zagotovi.
V mestnem stanovanju ta pes hitro postane "tempirana bomba". Brez ustreznega treninga in dela se njegova ogromna energija spremeni v neobvladljivo frustracijo. V mestu ga lahko hitro vznemirijo hitri gibajoči se predmeti, kot so kolesa, skiroji ali tekači, na katere se lahko odzove zelo burno in reaktivno, kar zahteva popolno kontroliranje vsako sekundo sprehoda.
Podeželsko okolje z obsežnim vadbenim prostorom ali delom na terenu je za belgijskega ovčarja edina prava izbira. Tam lahko v celoti izkoristi svoje atletske sposobnosti, se ukvarja s pasjimi športi ali delovnimi nagalami ter po napornem dnevu v miru narave dejansko sprosti svoje telo in um.
