Slovencu je prekipelo: "Čakam samo še na dan, ko bo kdo zahteval otroški dodatek za psa ..."

Marsikdo si brez štirinožnega prijatelja ne predstavlja življenja. Psi nam delajo družbo na potovanjih, se igrajo z našimi otroki, nas tolažijo, ko nam je težko, nas vedno pričakajo z veseljem in hvaležnostjo, ko se vrnemo domov. Toda ali to pomeni, da so dejansko naši družinski člani in bi morali uživati vse privilegije, ki jih uživajo ljudje?

Na slovenskem Redditu se je te dni razvnela burna razprava o tem, kako daleč gremo lahko pri obravnavi psov kot družinskih članov. Eden od uporabnikov se ni držal nazaj, saj se mu zdi, da je odnos nekaterih posameznikov do psov prava farsa. 

"Danes ogromno ljudi pse obravnava kot družinske člane ali celo otroke. S tem, da jih vodijo v restavracije, jim naročajo posebne menije, jih oblačijo in jim pripisujejo človeške lastnosti. Pes je žival! Lahko je zvest, lahko je član gospodinjstva, ampak na koncu dneva ni otrok in ne more imeti enakega statusa kot človek," je zapisal.

"Prav to pretirano enačenje psov z ljudmi je pripeljalo do farse, ki jo vidimo danes: od rojstnodnevnih zabav za pse do tega, da marsikdo pričakuje, da jih bodo vsi okoli gledali kot člane družine. In ja, celo do tega, da pse v gostilnah ovijajo v deke, kar pač ni primerno, saj pes ni človek. Kaj menite, je to res lep dokaz, kako daleč smo prišli v 'humanizaciji' živali, ali pa gre zgolj za pretiravanje, ki ustvarja več težav kot koristi? Čakam samo še na dan, ko bo kdo zahteval otroški dodatek za psa," je bil oster. 

Širši družbeni fenomen

Humanizacija psov in drugih hišnih ljubljenčkov je nedvomno ena od značilnosti sodobnih urbanih okolij. Na eni strani pomeni več skrbi za živali, večjo osveščenost o njihovih potrebah in zmanjšanje zlorab. Na drugi strani pa odpira vprašanja o mejah: kdaj gre za resnično skrb, kdaj pa za projiciranje človeških lastnosti, ki lahko vodi v absurdne situacije.

Kot je to lepo povzel eden od uporabnikov z Reddita, ki so se pridružili razpravi:

"V 95% primerov to samo pomeni, da pes spi v hiši, je v redu hrano, ga vozijo na sprehode, preglede po potrebi in na splošno skrbijo za njegove biološke in tudi socialne potrebe. Včasih so jih dali na verigo pred hišo, mu vrgli nekaj ostankov hrane in rekli 'v redu je'. S tega vidika čisto podpiram ta napredek v odgovorne lastnike. Tudi se strinjam, da pes postane del družine, ni pa to otrok. Tistih 5% primerov, ki res pretiravajo, pa pač naj delajo, kar hočejo, dokler ne škodujejo nobenemu. Tudi pri nas doma je pravilo, da pes nima vstopa, pa imata tako mati kot sestra psa, pa še nisem imel problema, da kdo ne bi spoštoval teh želja. Poznam pa seveda tudi primer, kjer je ženska razlagala, kako je čivavi kupila ta lušten pulover in to jaknico, pa ta puli je bil samo 40 € znižan, zraven je pa sedel njen besen mož in ji zabrusil, da njemu pa kupuje srajce iz Primarka za 5€."

Dejstvo je torej, da se bomo kot družba morali vprašati, kje potegniti črto med skrbjo in pretiravanjem. Humanizacija živali tako ostaja vroča tema, ki bo še naprej delila ljudi: nekateri jo bodo videli kot znak napredka in sočutja, drugi pa kot modno muho, ki ustvarja več težav kot koristi – tudi denimo nezažene ljubljenčke na porokah in javnih dogodkih, kjer njihovi lastniki zahtevajo, da imajo enako obravnavo kot povabljenci. 

Novo na Metroplay: Mlada atletinja in rekorderka Živa Remic v Podkastu navdiha o disciplini, izpostavljenosti, odrekanju in tudi o ljubosumju med vrstniki