Najprej ga je opazila naključna opazovalka.
V Krajinskem parku Sečoveljske soline so v zadnjih oktobrskih dneh med jato navadnih plamencev opazili tudi ameriškega plamenca. Kot so pojasnili v parku, so to vrsto, ki izstopa po značilni oranžno-rdeči barvi perja, v Sloveniji opazili sploh prvič.
Gre za izjemno redko opažanje v Evropi
Ameriškega plamenca (lat. Phoenicopterus ruber) je kot prva na območju Muzeja solinarstva v Sečoveljskih solinah opazila naključna obiskovalka. Na podlagi fotografije, ki jo je posnela, so v Krajinskem parku Sečovljske soline potrdili, da gre res za pripadnika te vrste, ki izvira iz Karibov, Bahamov in obal Srednje Amerike.
Vodja krajinskega parka Bia Rakar je ob tem pojasnila, da so na območju parka predvsem med obdobjem prezimovanja vajeni navadnih plamencev, ki jih opažajo tudi drugod po Evropi. V primeru ameriškega plamenca pa gre za izjemno redko opažanje v Evropi in za povsem prvo v slovenskem prostoru.
Pri takih posameznikih gre po njenih besedah pogosto za ptice, ki so pobegnile iz ujetništva, nato pa se pridružile divjim jatam navadnih plamencev. V parku sicer domnevajo, da je opaženi ameriški plamenec najverjetneje prišel iz bližnje Italije, Francije ali Španije, kjer jih pogosteje opazijo.
Plamenci se na tem območju zadržujejo več mesecev
Kot so v parku zapisali na svoji Facebook strani, barva teh ptic ni naključje, saj izvira iz prehrane, bogate s karotenoidi iz rakcev in alg, značilnih za Karibe.
Ameriškega plamenca, na katerega je prva opozorila obiskovalka, so v naslednjih dneh opazili tudi zaposleni in drugi obiskovalci parka, v zadnjih dneh pa ga niso več videli. Ostajajo pa številni drugi plamenci, ki se na območju parka navadno zadržujejo od oktobra pa do konca pomladi. Njihovo število se spreminja, je povedala Rakar: včasih jih je le nekaj deset, lahko pa jih pride tudi več kot 300.
Pozivajo k previdnemu opazovanju
Podatki o tem, od kod so prišli, so na voljo samo pri obročkanih osebkih, navadno pa gre tudi pri teh plamencih za primerke iz Italije, Francije in Španije, ki pogosto krožijo med mokrišči omenjenih držav. Prav zaradi njihove pogoste prisotnosti v parku javnost pozivajo k previdnemu opazovanju.
Rakarjeva je ob tem spomnila na pravila, ki jih morajo upoštevati obiskovalci. Hoja je dovoljena le po urejenih poteh, ki vodijo od vhoda v park do ključnih točk, namenjenih za opazovanje, nikakor pa ni dovoljeno vzpenjanje na nasipe, saj bi s tem lahko preplašili in ogrozili več vrst živali. Takšno početje je nevarno tudi za obiskovalce, je še opozorila.
Plamenci se po njenih besedah najpogosteje zadržujejo v južnem delu parka, imenovanem Fontanigge, občasno pa jih je mogoče opazovati tudi na Leri ob glavnem vhodu v park.
