Slovenski šepetalec psov: "S tem, ko prevzamemo vodenje, psu omogočimo čustveno podporo in občutek varnosti"

Tilen Mlakar, po poklicu mladinski delavec, že deset let deluje tudi kot pasji behaviorist, h kateremu se zatečejo pasji lastniki, ki želijo popraviti nezaželena pasja vedenja. Njegova pot do "pasjega psihologa" se je začela s posvojitvijo mešančka Maxija in prek skupnega sobivanja se je začel zanimati za pristope, ki bi mu omogočili, da psa vzgoji v stabilnega psa, ki ima zadovoljene potrebe in posledično zaželeno vedenje.

Kmalu po posvojitvi je Mlakar odkril Cesarja Millana, pasjega trenerja, ki je postal svetovno znan z oddajami Šepetalec psom. Spremljanje teh oddaj mu je odprlo svet v drugačen princip dela s psom, ki temelji na voditeljskem odnosu. Prebiranje knjig in študiranje posnetkov mu je prineslo znanje, ki ga je v praksi udejanjil najprej na Maxiju in rezultati so bili očitni. Maxi se je na njegove ukaze odlično odzival, kmalu pa je začel opažati, da se njegova metoda dela obnese tudi na drugih psih, ki so mu prekrižali pot: psi znancev in sorodnikov so se pod njegovim poveljem začeli vesti drugače.

Delo s psi mu je priraslo k srcu in še bolj se je zavzel za učenje in pridobivanje izkušenj, ki so ga oblikovale v suverenega pasjega behaviorista, vpisal se je tudi na dopisniški študij na britanski univerzi, kjer se je tematiki posvetil v bolj formalni obliki. "Rad vidim, kako lahko pomagam tako psom kot njihovim lastnikom, in mnogokrat ni potrebno veliko, da izboljšamo njihov odnos. Z malo usmeritve lahko naredijo velik korak naprej," pove Mlakar.

Vodja krdela

Mlakar dela po metodi Cesarja Millana, ki predpostavlja, da mora biti lastnik za psa vodja krdela. "Pasja osnovna socialna struktura je krdelo. Zanj je značilna jasna hierarhija, vodja krdela ima zelo pomembno vlogo. Ne gre za nasilno dominiranje ali kaj takega. Gre za to, da je vodja prvi zaščitnik krdela. Je tisti, na katerega se bolj boječi psi zanašajo, da bo presodil, ali je nekaj nevarno ali ne," razloži. 

Nanj se v veliki meri obračajo lastniki psov, kjer se v ozadju nezaželenega vedenja skriva strah, kar se kaže na različne načine: psi trpijo za ločitveno tesnobo, veliko lajajo, se agresivno vedejo do drugih psov ali predmetov in podobno. Največkrat pride do večjih težav takrat, ko se boječemu karakterju psa pridruži odnos lastnika, ki do sebe ne zahteva spoštovanja, je prepričan Mlakar:

"Zato se pes ob njem ne more počutiti varnega, zdi se mu, da je on odgovoren za varovanje krdela. Če pes nima nobene discipline ali omejitve, če pes vodi naše dejavnosti in na primer vedno on daje pobudo za igro in božanje, mu s tem sporočamo, da je vodenje krdela v njegovih šapah. Zgraditi moramo pravilen odnos - to je predpogoj za reševanje vsake težave, drugače v pasjih očeh nimamo pristojnosti, da bi ga sploh vodili."

Strahu pri psih je veliko

Strah se lahko pri vsakem psu različno izraža. "Kaj pes naredi, ko ga je strah? Polovica psov bo pobegnila in se umaknila, polovica pa se bo objektu strahu zoperstavila z agresivnim odzivom. Za vzgojo seveda predstavlja večji izziv, če prihaja do agresivnih odzivov." Strahu pri psih je veliko, ker je naše življenje zanje zelo stresno. "Če bi pasje krdelo živelo v naravi, mama in ata ne bi šla vsak dan v službo. Ne bi bilo neprestano nekega gibanja in hrupa. V človeški družbi pa je vse hektično, pes iz okolja prejema veliko dražljajev, in če je pes po karakterju občutljiv, je to velikokrat zanj preveč."

Včasih se vse začne že pri mami: če je bila psica v obdobju, ko se je še kot mladiček stiskal k njej, nervozna ali pod velikim stresom, lahko to na kužka zelo vpliva. "Če v prvih tednih ne doživi temeljne varnosti, potem mu je vse nevarno. Iz psa, ki ima takšno izkušnjo in je boječ, ne bomo mogli narediti pogumnega psa, lahko pa mu s tem, ko prevzamemo vodenje, omogočimo čustveno podporo in večji občutek varnosti."

Kje se skriva težava za neprimerno pasje vedenje, Mlakar najbolje razbere iz vedenja psa, ko obišče stranke na domu. "Pasji lajež se razlikuje glede na vzrok: ali laja iz strahu ali iz teritorialnosti. Psi vse sporočajo s svojim telesom, z repom, ušesi, držo, načinom lajanja. Vsega se seveda ne da ugotoviti na hitro ali v prvem srečanju. Osnova za vsako reševanje pa je gradnja na odnosu vodenja."

Vpliv karakterja, pasme in vzgoje

Njegove izkušnje kažejo, da karakter psa veliko bolj vpliva na njegovo vedenje kot sama pasma. "Pasma ima svoje značilnosti, ki so pomembne, na primer pove nam, koliko pes fizično zmore in koliko ima energije. Določene pasme so v povprečju bolj nagnjene k določenim vedenjskim vzorcem. Vendar imamo lahko znotraj enega legla iste pasme dva zelo različna kužka."

Eden je lahko bolj miren, drugi pa je živahen. Eden je bolj voditeljski, drugi podredljiv. Eden je bolj boječ, drugi manj. Vse to so pokazatelji, kako težka bo vzgoja psa, zato ljudem svetuje, naj bodo pri izbiri psa pozorni predvsem na njegov karakter. 

Ogromno pa je seveda potem odvisno od naše vzgoje. "Pogosto psu prepuščamo, da se doma sam odloča, kaj bi rad: kdaj bi se božal in kdaj bi se igral. V drugih situacijah pa bi radi mi vodili in mu govorimo, naj ne laja in naj se umiri. V najboljšem primeru je pes malo zmeden, v najslabšem pa se razvije boj, kdo bo vodil krdelo, on ali mi. Odvisno je tudi od njegovega karakterja, ali mu bolj paše slediti ali je bolj voditeljski. Še posebej tisti, ki raje sledijo, so zelo veseli, ko prevzamemo vodenje, kamen se jim odvali od srca," zaključi Mlakar.