Število narašča, opozorila strokovnjakov pa postajajo vse glasnejša.
Čebelarska zveza Slovenije je na območju starega dela Kopra odkrila prve primere gnezd orientalskega sršena. Na pristojnih ministrstvih državljane z območja Primorske pozivajo, da informacije o prisotnosti sršena sporočijo javni službi kmetijskega svetovanja ali veterinarju za zdravstveno varstvo čebel.
Kot so sporočili iz Čebelarske zveze Slovenije (ČZS), so gnezda odkrili v soboto z grškim strokovnjakom Aleksandrosom Papahristoforujem.
Gnezda orientalskih sršenov so sicer po obsegu podobna tistim avtohtonega evropskega sršena, a se v njih lahko v letu dni uspešno razvije več matic, kar posledično pomeni več gnezd v prihodnjem letu, kot je to pri domači vrsti.
Pik te žuželke je po navedbah ČZS zelo boleč, saj je na drugem mestu po strupenosti med sršeni, takoj za orjaškim sršenom.
"Orientalski sršen se težje razvija na območjih s hladnejšimi zimami, zato smo upali, da mu klima v naši državi ne bo ustrezala, kar se žal ni zgodilo. Podnebne spremembe so k nam prinesle milejše zime in posamezne osebke tega sršena že zadnji dve leti opažamo na območju Primorske. Do letošnjega leta pri nas nismo zabeležili gnezd in nismo pričakovali večjih težav zaradi prisotnosti te tujerodne vrste," so navedli v ČZS.
Papahristoforu, ki je, tako ČZS, eden vodilnih strokovnjakov na področju preučevanja orientalskega in azijskega sršena, pa je v "soboto celo sam preveril stanje na območju starega dela Kopra in v kratkem času našel kar pet gnezd in več delavk, med katerimi so bile tudi mlade matice, ki bodo aktivne v prihodnjem letu".
Po oceni grškega strokovnjaka je v tem delu Kopra trenutno že med 25 in 30 aktivnih gnezd
Veliko pa da jih je že tudi na ostalem priobalnem pasu Primorske.
Situacijo na terenu si nameravajo ogledati tudi predstavniki ČZS in o stanju obvestiti pristojne. Več informacij o razmerah bodo podali v prihodnjih dneh, so napovedali.
Papahristoforu je sicer Slovenijo pozval k takojšnjemu ukrepanju in zatiranju gnezd orientalskega sršena. V ČZS v tej luči svarijo pred posledicami, ki jih ta žuželka povzroča v Evropi. Kot so izpostavili, je problematika glede tujerodnih sršenov veliko bolj obsežna, kot si predstavljamo.
Na ministrstvih za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter naravne vire in prostor so se na novico medtem že odzvali. Po njihovih pojasnilih orientalski sršen sicer ni uvrščen na seznam invazivnih tujerodnih vrst EU, kot je na primer azijski sršen, a ga kljub temu obravnavamo kot potencialno invazivno vrsto. Potrdili so, da lahko povzroča težave v kmetijstvu, zlasti v čebelarstvu, sadjarstvu in vinogradništvu, zaradi možnosti večjega števila pikov pa tudi v zdravstvu ter v gospodarstvu, predvsem turizmu.
Pri poročanju naj navedejo podatke o tem, kje so opazili žival ali gnezdo, število osebkov ali gnezd, čim natančnejšo lokacijo (najboljše s koordinatami), datum opažanja, fotografijo ali videoposnetek vrste ter ime in kontaktne podatke najditelja. Ti podatki bodo po njihovih navedbah služili za oceno stanja vrste in načrtovanje morebitnih ukrepov.
Najditelje posameznih sršenov ali njegovih gnezd prosijo, da teh ne odstranjujejo sami, saj lahko njihov pik povzroči hude zdravstvene težave.