Vse skupaj se je zgodilo v Španiji, prisotni pa si bodo ta prizor za vedno zapomnili.
Turisti in obiskovalci marine Real Club Náutico v obalnem mestu Valencia na zahodu Španije so ostali brez besed, ko so zagledali prizor, ki ga niso pričakovali niti v najbolj divjih sanjah. Opazili so namreč truplo ogromne morske živali. Izkazalo se je, da gre za samico brazdastega kita, ki je druga največja žival na svetu, takoj za sinjim kitom. Truplo najdene samice je bilo dolgo približno 9 metrov in težko 6,5 tone. Plavalo je tik ob vhodu v pristanišče, poroča portal The Sun.
Da bi ugotovili natančen vzrok pogina, so odvzeli vzorce in jih poslali v nadaljnjo analizo na oddelka za histopatologijo Univerze CEU San Pablo in Univerze Complutense v Madridu. Truplo so nato naložili na tovornjak in prepeljali v sežigalnico.
Brazdasti kiti poseljujejo vse svetovne oceane, od polarnih do tropskih voda, največji zabeleženi primerek pa je dosegel dolžino 27 metrov. Kljub široki razširjenosti jih Mednarodna zveza za varstvo narave (IUCN) uvršča med ranljive vrste zaradi počasnega okrevanja populacije po dolgotrajnem komercialnem kitolovu. Iz organizacije Oceanogràfic València so sporočili, da je ta najdba močan opomnik na bogato biotsko raznovrstnost Sredozemskega morja, hkrati pa opozorilo o pomembnosti nadaljnjih raziskav in zaščite morskih ekosistemov.
Osupljiva akcija izvleka je pritegnila veliko pozornosti javnosti: čolni so žival odvlekli do obale, nato pa je žerjav njeno telo dvignil na kopno. Veterinarji, ki so truplo pregledali takoj po izvleku, so ugotovili, da na telesu ni modric ali krvavitev, ki bi kazale na trk z ladjo, kar je sicer najpogostejši vzrok pogina te vrste.
Preberite še:
- Blizu Neaplja našli poginulo, 20 metrov dolgo kitovko
- Blizu Korčule opazili največje zobate živali na svetu, ki običajno živijo v globinah morja (znašle so se v življenjski nevarnosti)
Sicer pa je brazdasti kit druga največja žival na svetu. Prepoznaven po vitkem telesu s povprečno dolžino okoli 20 metrov in značilno nesimetrično obarvano spodnjo čeljustjo. Poseljuje vse svetovne oceane. Sezonsko migrira med polarnimi vodami, kjer se prehranjuje s krilom, in tropskimi morji, kjer prezimuje in porablja maščobne zaloge. Živijo v manjših skupinah, spolno zrelost dosežejo okoli desetega leta starosti, njihova življenjska doba pa lahko preseže impresivnih 100 let.
Zgodovino te vrste zaznamuje množični komercialni izlov, ki je vrhunec dosegel sredi 20. stoletja po tem, ko je bila populacija sinjih kitov že močno zredčena. Čeprav od leta 1985 velja globalna prepoved kitolova in je trenutna populacija ocenjena na približno 55.000 živali, brazdasti kit še vedno velja za močno ogroženo vrsto, katere okrevanje poteka počasi.
