Že leta različne objave na družbenih omrežjih trdijo, da nekatere samice žab igrajo mrtve, da bi se izognile parjenju. Čeprav je to vedenje najtesneje povezano z virginijskim oposumom (Didelphis virginiana), ki mu v Severni Ameriki pogosto pravijo kar oposum, obstajajo tudi druge živali, ki, no, ’igrajo oposuma’.
Biologi temu vedenju pravijo ’tonična otrplost’ ali včasih ’tanatoza’. Do nedavnega so ta pojav skoraj izključno povezovali z vedenjem ujetih živali, ki se delajo mrtve, da bi pretentale plenilce. Toda Carolin Dittrich, nekdanja podoktorska raziskovalka v Naravoslovnem muzeju v Berlinu, je opazila, da nekatere navadne rjave žabe (Rana temporaria), ki jih je preučevala, to vedenje kažejo tudi med parjenjem.
Svoje ugotovitve je objavila 11. oktobra 2023 v reviji Royal Society Open Science.
Samci niso izbirčni, so pa vsiljivi
Dittrich je povedala, da je Rana temporaria ’eksplozivno razmnožujoča se’ vrsta žabe, kar pomeni, da se razmnožuje v kratkem obdobju leta, ko se na istem mestu hkrati zbere na tisoče žab. Pri teh vrstah samci pogosto številčno močno presegajo samice ter jih nadlegujejo in silijo v ampleksus, kar je strokovni izraz za parjenje pri dvoživkah. Prejšnje raziskave so nakazovale, da so samice pri takšnih vrstah med parjenjem pasivne, vendar je Dittrich ugotovila ravno nasprotno.
Pravzaprav Dittrich najprej sploh ni preučevala vedenja samic. Njen eksperiment je bil namenjen ugotavljanju, ali imajo samci pri izbiri partnerk raje določeno velikost - torej ali imajo raje večje ali manjše samice. V poskusu so enega samca postavili v škatlo s 5 cm vode skupaj z dvema samicama različnih velikosti, njihovo vedenje pa so eno uro snemali s spletno kamero.
"Vendar niso pokazali nobene preference glede velikosti," je dejala Dittrich.
Polne trikov, kako se znebiti samca
Namesto tega je opazila tri vedenjske strategije, ki so jih samice uporabljale, kadar so se želele izogniti parjenju: fizično obračanje stran, posnemanje paritvenega oglašanja in tonično nepremičnost.
Female frogs fake their own death to avoid mating 💔😭💔😂 pic.twitter.com/Ygbmnm3Rqk
— World News (@Blord7532) March 24, 2026
Najpogostejša strategija je bila obračanje stran, ker mora ampleksus potekati tako, da je samec za samico in na njej, so se samice prevalile na hrbet, da bi samce potisnile pod vodo. Dittrich je to vedenje zabeležila pri 83 % samic v ampleksusu in je bilo skoraj vedno prvi poskus.
Če obračanje ni uspelo, je 48 % samic začelo posnemati paritveni klic, kot da bi sporočale: "Sem fant, ne punca." Tonična nepremičnost je bila zadnja možnost - 33 % samic je otrpnilo, z 'rokami in nogami iztegnjenimi stran od telesa, potem ko jih je samec zagrabil v ampleksus'.
Zanimivo je, da so manjše žabe pogosteje zapadle v tonično nepremičnost kot večje. Dittrich domneva, da je to morda zato, ker tonična nepremičnost ni zavestno stanje, temveč odziv na visoko raven stresa. Manjše samice so lahko mlajše, manj izkušene in bolj podvržene stresu kot večje, zato pogosteje kažejo to vedenje.
Lindsey Swierk, izredna raziskovalna profesorica na Univerzi Binghamton v New Yorku, ki v študiji ni sodelovala, je za Snopes v elektronskem sporočilu zapisala, da meni, da je Dittrichina raziskava odličen vpogled v to, kako se samice pri vrstah z eksplozivnim razmnoževanjem izogibajo potencialno nevarnim situacijam.
"Paritveni ‘krogi’, v katerih sodeluje več samcev in ena samica, so kaotične in lahko za samice tudi smrtonosne," je zapisala. "Deloma mi je ta študija všeč zato, ker opozarja, da samice v takšnih sistemih niso zgolj ‘lahka tarča’."
Swierk je dodala, da pri vrsti žab, ki jo sama preučuje (Rana sylvatica), tonične nepremičnosti ni opazila, je pa videla, kako se samice na druge načine izogibajo samcem in jim pobegnejo. Prav tako se je vprašala o učinkovitosti tonične nepremičnosti kot strategije izogibanja, saj nekatere druge vrste žab še vedno poskušajo pariti tudi z očitno mrtvimi samicami.
Dittrich je opozorila tudi na omejitve svoje raziskave, saj laboratorijski pogoji njenega eksperimenta močno odstopajo od naravnega okolja ribnika.
Podobno opazili pri pajku in kačjemu pastirju
Ugotovitve so navadno rjavo žabo uvrstile v majhno skupino živali, pri katerih so med parjenjem opazili tonično nepremičnost. Prejšnje raziskave so podobne odzive namreč opisale pri pajku (Pisaura mirabilis), pupku (Pleurodeles waltl) in kačjem pastirju (Aeshna juncea).
Toda nekatere ljudi so Dittrichina opažanja pritegnila še iz drugega razloga: ljudje smo si z živalmi pogosto bolj podobni, kot si želimo priznati. "Na spletu sem videla komentarje ljudi, ki so pisali stvari, kot je ‘to mi je tako znano’," je dejala Dittrich.
Vir: Snopes
