Nekje globoko v kamnitih plasteh sveta, kjer so nekoč vladali pozabljeni velikani, so znanstveniki odgrnili vhod v davno pozabljeno resničnost, polno bitij, ki jih zgodovina še ni poznala.
Ameriški paleontologi so v nacionalnem parku Petrified Forest v Arizoni naleteli na izjemno najdbo: fosile vsaj 16 vretenčarskih vrst, med njimi sedmih doslej neznanih, starih približno 209 milijonov let. Med odkritji izstopa novoprepoznani ptičar eotephradactylus mcintireae, najstarejši znani leteči plazilec Severne Amerike.
Najdeni fosili predstavljajo živalski svet poznega triasa, obdobja tik pred vzponom dinozavrov. Med fosili so odkrili primitivne žabe, kuščarjem podobne plazilce, kopenske želve in druge nenavadne vretenčarje. Šlo je za tropski ekosistem, prepreden z rekami, ki so ga naseljevale vrste, danes večinoma že izumrle. Paradoksalno pa dinozavrov na tem mestu niso odkrili, čeprav so živeli v tistem času na širšem območju.
Po besedah vodilnega raziskovalca Bena Kligmana s Smithsonianovega Narodnega muzeja naravne zgodovine, je možno, da dinozavri tedaj še niso prevladovali ali pa so bivali v drugačnih okoljih.
Najodmevnejši med odkritji je, kot rečeno, eotephradactylus mcintireae, ptičar z razponom kril okoli enega metra, dolgimi ukrivljenimi čekani in zobmi za trganje plena. Ime pomeni "krilata boginja zore iz pepela", saj je bila okostnina najdena v vulkanskem pepelu.
Gre za pomemben košček zgodovine ptičarjev, skupine, ki je pred pticami in netopirji prva osvojila nebo. Vrsta naj bi plenila ribe iz rek in imela rep, kot je značilno za vse zgodnje ptičarje.
Najdeni so bili tudi fosili velikih plenilcev: kopenskega rauisuchiana, štirinožnega mesojedca, ter fitozavra, polvodnega plazilca krokodilovega videza z nosnicami na vrhu glave. Vsi ti plenilci so izumrli ob množičnem izumrtju na koncu triasa, ki ga povezujejo z vulkanskimi izbruhi. Po tej katastrofi so dinozavri začeli svoj pohod, ptičarji pa so zasedli nebo do njihovega lastnega konca ob padcu asteroida pred 66 milijoni let.
Znanstveniki poudarjajo, da najdišče zajame prehod v sodobnejše kopenske živalske skupnosti, zato je odkritje pomembno tako za razumevanje evolucije kot tudi za spoznavanje življenja v nekem skoraj pozabljenem svetu – tik pred zoro dobe dinozavrov.
