Živali na našem planetu skrivajo izvorno zgodbo, ki je znanost desetletja spravljala v zadrego. Do danes.
Vse živali na Zemlji si delijo skupnega prednika, toda znanost je dolgo begalo, kje se je zgodil prvi razcep evolucijskega drevesa. Prvi razcep, star okoli 600 milijonov let, je moral ustvariti dve poti – eno, ki vodi do skoraj vseh danes znanih živalskih vrst, in drugo, ki je postala "sestrska" linija. Toda vprašanje, katera skupina je ta sestrska linija, je dolga desetletja burilo domišljijo znanstvenike.
Do zdaj sta bili v igri dve možnosti: spužve ali t. i. rebraste meduze, imenovane rebrače (comb jellies). Zdaj pa so raziskovalci s pomočjo nove metode analize kromosomov prišli do jasnega odgovora. Namesto da bi preučevali le, kateri geni so prisotni, so pogledali, kje natančno se nahajajo na kromosomih. Geni se namreč skozi evolucijo premikajo in preurejajo, a se nikoli več ne vrnejo v prvotno obliko.
Primerjava genetskih vzorcev pri spužvah, rebrastih meduzah in njihovih enoceličnih sorodnikih je pokazala, da so meduze ohranile prvotno razporeditev kar 14 skupin genov, medtem ko so se pri spužvah te skupine preuredile. To pomeni, da so se rebraste meduze ločile od skupnega prednika prej kot spužve.
Tako je skrivnost končno razrešena: prva veja na drevesu življenja, sestrska linija vseh preostalih živali, so rebraste meduze. Odgovor ne pomeni le zaključka dolgoletne znanstvene razprave, ampak odpira tudi nova vprašanja. Kako so te nenavadne živali, ki še danes živijo v oceanih, vplivale na razvoj drugih živalskih linij? In kaj nam lahko povedo o mehanizmih evolucije?
Raziskovalci poudarjajo, da smo dobili pomemben košček v mozaiku, a da se iskanje odgovorov o naši najzgodnejši zgodovini življenja na našem planetu nadaljuje oziroma v marsikaterem pogledu zdaj celo zares začenjajo.
