Janša: Od petka omejitev gibanja med "rdečimi" regijami, od ponedeljka pouk na daljavo

Novi ukrepi

14. 10. 2020, 22:34 | Aktualno

                            Janša: Od petka omejitev gibanja med "rdečimi" regijami, od ponedeljka pouk na daljavo (foto: gov.si) gov.si

Predsednik vlade Janez Janša je na novinarski konferenci predstavil nove ukrepe za omejitev širjenja koronavirusa. 

  • Za sedem rdečih statističnih regij od petka omejitev gibanja med regijami, prepoved zbiranj nad 10 ljudi, omejitev športov, obvezna uporaba mask na prostem;
  • Rdeče regije, za katere bodo veljali strožji ukrepi: Osrednjeslovenska, Gorenjska, Koroška, Zasavska, Posavska, Savinjska in JV Slovenija;
  • Za prehajanje med regijami bodo enake izjeme kot spomladi za prehod občinskih meja;
  • Od ponedeljka pouk od 5. razreda v osnovnih šolah in srednjih šolah na daljavo najmanj do konca počitnic;
  • Veljavnost turističnih bonov bomo predvidoma podaljšali v prihodnje leto.

Ob slabšanju epidemiološke situacije je vlada na seji sprejela nekatere ukrepe za omejitev širjenja koronavirusa. Od ponedeljka se bodo učenci od 5. razreda in srednješolci šolali na daljavo, je pojasnil premier Janez Janša. Za sedem regij pa je vlada s petkom začasno prepovedala zbiranje več kot 10 oseb in omejila prehajanje med regijami.

Kot je pojasnil Janša se trenutno sedem od 12 statističnih regij po številu okužb glede na 14-dnevno pojavnostjo uvršča na rdeči seznam, pet regij pa se uvrša na rumeni seznam. Na rdečem seznamu so Osrednjeslovenska, Gorenjska, Koroška, Zasavska, Posavska, Savinjska in Jugovzhodna Slovenija. Vlada je sprejela nekatere ukrepe, ki bodo veljali po celotni državi.

Med drugim je določila, da bo omejila neposredno delo v vseh šolah. Učenci od 5. razreda in dijaki bodo šolanje opravljali na daljavo. Tudi visokošolskim zavodom in univerzam pa so že priporočili, naj na ta način organizirajo čim več pedagoškega procesa. O ukrepu bodo po Janševih besedah ponovno odločali po jesenskih počitnicah.

Na današnji seji se je vlada odločila tudi za aktiviranje rezerv v zdravstvenem sistemu. Nekaj rešitev so danes že predstavili.

Vlada pa je v peti sklop protikoronskih ukrepov vnesla tudi možnost podaljšanja turističnih bonov v prihodnje koledarsko leto.

V regijah, ki se uvrščajo na rdeči seznam, pa je vlada s petkom začasno prepovedala zbiranje več kot 10 oseb, omejila storitvene dejavnosti in nekatere športne aktivnost. Prav tako je omejila prehajanje med regijami. Veljalo pa bo tudi obvezno nošenje zaščitnih mask tudi na prostem.

Rekordi po Evropi. Kako ukrepajo v drugih evropskih državah

Francoska vlada je danes sporočila, da ponovno uvaja izredne zdravstvene razmere zaradi pandemije covida-19. Ti ji omogočajo uvedbo strožjih ukrepov za zajezitev novega koronavirusa. Francoski predsednik Emmanuel Macron je tako sporočil, da bo od sobote za Pariz, Marseille in sedem drugih bolj ogroženih mest od 21. do 6. ure veljala policijska ura, ko prebivalci ne bodo smeli zapustiti svojih domov. Ukrep bo v veljavi predvidoma štiri tedne, nato pa bodo prosili parlament za podaljšanje do 1. decembra.

V sosednji Hrvaški so v sredo poročali o rekordnih 748 okužbah in ob tem uvedli ostrejše ukrepe v gostinskih lokalih. V Avstriji so potrdili 1346 novih okužb, v Bosni in Hercegovini, kjer je umrlo še 11 bolnikov, pa prav tako rekordnih 476 okužb.

O rekordih so poročali tudi iz drugih evropskih držav. Na Poljskem so prvič poročali o več kot 6000 okužbah - potrdili so jih 6526, umrlo je tudi največ bolnikov s covidom-19 doslej - 116.

V Belgiji so potrdili še 7360 okužb, vključno s tistimi od konca minulega tedna. S tem se je močno okrepilo povprečno število dnevno potrjenih okužb, ki je v tednu med 4. in 10. oktobrom znašalo 5057.

V Švici in Lihtenštajnu so v zadnjih 24 urah potrdili rekordnih 2823 okužb, kar je skoraj enkrat več kot dan prej.

Hitro širjenje novega koronavirusa na Nizozemskem že ogroža javno zdravstvo. V Amsterdamu, Rotterdamu in Haagu so morali že začasno zapreti nujno pomoč v nekaterih bolnišnicah. Pričakujejo, da bodo do novembra morali v bolnišnicah v najboljšem primeru odpovedati 40 odstotkov običajne oskrbe.

Raziskava londonskega Imperial Collegea, ki je zajela 19 evropskih držav ter Avstralijo in Novo Zelandijo, je pokazala, da so Španija, Anglija in Wales v prvem valu pandemije od sredine februarja zabeležile najvišje ravni presežnih smrti. Našteli so 206.000 več smrti, kot bi jih bilo pričakovati glede na povprečje preteklih let. Od tega jih je bilo uradno pripisano covidu-19 167.148.

Številne od preostalih približno 40.000 naj bi bile prav tako posledica novega koronavirusa, a niso zavedene kot take, saj zlasti v začetku pandemije številne države niso sistematično testirale obolelih. Tako bi lahko bile posledica preobremenjenega zdravstvenega sistema, kar je imelo včasih za posledico zamujeno zdravljenje raka in pomanjkljiv dostop do nujne medicinske pomoči po srčnem napadu ali nesreči.

Severna Irska, kjer v zadnjem tednu beležijo po več kot 800 okužb dnevno, se je odločila, da bodo širjenje okužb skušali zajeziti z zaprtjem pubov in restavracije s petkom za mesec dni. Dva tedna pa bodo doma od ponedeljka ostali osnovnošolci in dijaki.

Za zaprtje barov in restavracij, pa tudi omejitve števila ljudi v trgovinah in drugod, so se s petkom za dva tedna odločili tudi v španski pokrajini Katalonija.

Iz Rusije so poročali o rekordnih 14.231 novih okužbah. Starejši učenci in dijaki na moskovskih šolah se bodo od ponedeljka tako morali znova šolati na daljavo.

Ruski predsednik Vladimir Putin je sicer sporočil, da so v Rusiji registrirali drugo cepivo proti covidu-19 in da je tretje cepivo že v delu. Registrirali so cepivo EpiVacCorona, ki so ga razvili v raziskovalnem centru Vektor v sibirskem mestu Novosibirsk. Prvo cepivo Sputnik V je med zahodnimi znanstveniki vzbudil skrbi, da je bilo odobreno še pred izvedbo vseh potrebnih kliničnih preizkusov.

V Iranu, od koder so poročali o rekordnih 279 smrtih bolnikov s covidom-19 in 4830 novih okužbah, začasno uvajajo omejitve potovanj v pet velikih mest, tudi prestolnico Teheran.

Vodilni nemški gospodarski inštituti so medtem poslabšali napoved nemške gospodarske rasti. Vpliv pandemije covida-19 bo dolgotrajnejši, kot so napovedovali spomladi, zato so napoved za letos poslabšali za 1,3 odstotne točke na 5,4-odstotni padec. Prihodnje leto naj BDP zrasel za 4,7 odstotka, kar je 1,1 odstotne točke manj od prejšnje napovedi.
Ukrepi pomagajo okolju

Inštitut za raziskave vpliva podnebnih sprememb iz Potsdama pa je sporočil vzpodbudno novico, da so omejitve gibanja za zamejitev pandemije covida-19 prispevale k 8,8-odstotnemu padcu izpustov ogljikovega dioksida v prvi polovica leta. Na letni ravni pa so se emisije znižale za 1,6 milijarde ton, kar je največji padec v moderni zgodovini.

Evropska investicijska banka (EIB) je medtem odobrila 5,1 milijarde evrov financiranja za podporo investicij podjetij, ki jih je najbolj prizadela koronavirusna kriza.