Štrukelj: Ema trenutno opravlja reden pregled za tri cepiva proti covidu-19

Medtem ko je CureVac cepivo, ki temelji na informacijski mRNK, tako kot cepivi podjetij Pfizer/BioNTech in Moderna, pa je Sputnik V vektorsko cepivo, podobno kot cepivi podjetij AstraZeneca in Johnson & Johnson.

Cepivo Novavax pa vsebuje rekombinantno beljakovino, s katero se virus pripenja na človeško celico. Gre za cepivo, narejeno na principu, ki se uporablja tudi za klasične kužne bolezni. Klinično preizkušanje cepiva so opravili na 37.000 ljudeh, izkazalo se je, da je 90-odstotno učinkovito, zaščitno deluje tudi proti britanski in južnoafriški različici, je na današnji novinarski konferenci o covidu-19 povedal Štrukelj. A Evropska komisija še ni sklenila pogodbe za nakup tega cepiva, zato je vprašanje, kdaj bo dejansko na voljo v EU.

Glede cepiva Sputnik je dejal, da je dokumentacija še vedno v pregledovanju in še vedno ni v skladu s pravili Eme. Štrukelj upa, da bo proizvajalec čim prej Emi dostavil želeno dokumentacijo.

Ob tem je predstavil priporočila neodvisne skupine strokovnjakov, ki so delovali pri Emi na področju bioloških zdravil. Poudaril je, da je bila odločitev Eme glede varnosti cepiva AstraZenece pravilna in pričakovana. Cepivo obvaruje pred okužbo, predvsem pa prepreči težji potek bolezni in hospitalizacijo zaradi covida-19.

Glede ugotovitev nemškega inštituta v zadnjih dveh dneh o povezavi med cepivom in krvnimi strdki v možganih pa je opozoril, da gre za izjemno redek pojav, zgodi se v manj kot enem primeru na milijon cepljenj, medtem ko je denimo ta možnost pri ženskah, ki jemljejo kontracepcijske tablete, tisoč na milijon. V Sloveniji še ni bilo pojava krvnega strdka po cepljenju s cepivom AstraZenece, Štrukelj tudi upa, da do njega ne bo prišlo.

Vseeno pa svetuje, naj cepljeni pokliče svojega osebnega zdravnika, če prvi odgovor organizma na cepivo, ki je sicer pričakovan, ne izzveni po 72 urah, če hud glavobol vztraja teden dni, ima zamegljen vid ali otežen govor.

Omenjena skupina tudi svetuje članicam EU, naj ne pripravijo le kartončka o cepljenju z informacijami o cepivu, pač pa pripravijo tudi informacije za cepljene z opisi pričakovanega odgovora organizma po cepljenju, ter priporočila, kako ukrepati ob pričakovanih stranskih učinkih, torej, katera protibolečinska sredstva jemati in katera proti povišanih temperaturi.

Za ta namen je tudi zaživela nova spletna stran cepimose.si

Katere cilj so vzpostavitev zaupanja v varnost in učinkovitost cepiv, predstavitev priporočil strokovnjakov ter spodbujanje različnih ciljnih skupin k cepljenju in posledično povečevanje precepljenosti.

Na spletni strani bo ves čas kampanje potekala kontinuirana komunikacija z namenom ozaveščanja javnosti o cepljenju in pomenu cepljenja, skladno s posameznimi fazami promocije cepljenja pa bo potekalo tudi informiranje o konkretnih organizacijskih in izvedbenih vidikih cepljenja. Z odgovori strokovnjakov pa naslavljajo najpogostejša vprašanja, posebni segmenti so namenjeni informacijam o cepivih, delovanju cepiv in zdravstvenim nasvetom ter objavi izsledkov raziskave pandemske izčrpanosti.

Glede dvomov v etičnost nekaterih cepiv, kot je cepivo AstraZenece, pa je poudaril, da je razvoj cepiva temeljil na celici, ki je bila pred desetletji izolirana iz spontano splavljenega zarodka in je bila nato miljardokrat prenesena v laboratorijih. Zatrdil pa je, da cepivo ne vsebuje celic nerojenih otrok, zato moralno ni sporno. Opozoril je, da so bila na podlagi takšnih celic narejena tudi vsa biološka zdravila.

Na vprašanje, ali bi lahko v Sloveniji vzpostavili proizvodnjo cepiva proti covidu-19, pa je dejal, da ima Novartis v Mengšu vse možnosti in zmogljivosti, da bi izdeloval katero koli od teh cepiv, a tam izdelujejo sodobna biološka zdravila. V farmacevtski industriji pa je izjemno pomembno, da se obstoječa proizvodnja ne meša z novo. Sodobna farmacevtska tehnologija je tudi v Krki, kjer pa sedaj še ne izdelujejo takih cepiv.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord