Cena nafte skoraj enaka kot na začetku leta, cena naftnih derivatov občutno višja, kaj je razlog?

Leto, ki se izteka, je minilo kot eno najbolj turbulentnih, ko je govora o gibanju cen naftnih derivatov. Trenutni položaj je en najbolj negotovih v zadnjem letu, razlog za to pa gre iskati v krizi v Ukrajini, zaradi česar je tudi prišlo do številnih podražitev energentov. Po spomladanskem dvigu cen surove nafte je država za zaščito kupcev celo znova uvedla regulacijo cen 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva.

A položaj se je od tedaj močno umiril. Potem ko je cena na vrhuncu presegla 120 dolarjev za sod teksaške nafte, znaša cena sodčka iste nafte z dobavnim rokom v januarju danes, 1. decembra, 'le' še 80,46 dolarja. Razlogov za veselje in (pre)visoka pričakovanja po mnenju največjega naftnega trgovca pri nas, družbe Petrol, vseeno ni:

"Pocenitev surove nafte ne pomeni nujno tudi pocenitev naftnih derivatov na svetovnih trgih. K volatilnosti in nepredvidljivosti svetovnega trga goriv še vedno veliko negotovost vnaša položaj v Ukrajini. Zato je treba v takšnih razmerah gibanje cen tako surove nafte kot pogonskih goriv interpretirati skozi daljše časovno obdobje. En skok ali padec cene v izbranem krajšem obdobju še ne pomeni nujno obrat dolgoročnejšega trenda v gibanju cene nafte ali goriv."

"Zaradi omenjenih dejavnikov ni možno napovedati nadaljnjega razvoja gibanja nabavnih in maloprodajnih cen goriv. V primeru nadaljevanja izrednih razmer v Ukrajini in stopnjevanja ukrepov EU do Rusije lahko pričakujemo nadaljnje spreminjanje nabavnih in maloprodajnih cen. Bodo pa slednje odvisne tudi od nadaljnjih ukrepov države."

Navkljub omenjenim ukrepom se vseeno zdi, da so znova najkrajšo potegnili potrošniki. Naj spomnimo, da so svetovni naftni velikani že poleti objavljali rekordne zaslužke, pri nekaterih je bil ta za več milijard evrov višji kot v enakih obdobjih prejšnjih let.

V veliki meri je to mogoče pojasniti tudi s primerjavo cen nafte na svetovnih trgih in cenami naftnih derivatov na domačem trgu danes oziroma pred enim letom. Za sodček surove nafte s februarskim dobavnim rokom je bilo tedaj treba odšteti 75,76 dolarja. Cena obeh najbolje prodajanih naftnih derivatov v Sloveniji je tedaj znašala 1,313 evra (95-oktansko gorivo) oziroma oziroma 1,417 evra (dizelsko gorivo).

Danes, ko je cena surove nafte kljub veliki inflaciji v zadnjih mesecih le nekoliko višja (manj kot pet dolarjev je razlika, ki realno v idealnih pogojih lahko izgine v roku tedna dni) kot pred 11 meseci, je treba za liter zgoraj naštetih naftnih derivatov odšteti 1,464 oziroma 1,623 evra. Razlika znaša več kot 15 oziroma 22 centov. Podražitev, ki so jo občutili kupci v primerjavi z globalnim naftnim trgom, je torej precej višja. Omeniti velja, da je cena naftnih derivatov v Sloveniji med nižjimi v regiji.

Na drugi strani velja omeniti, da Slovenija ne kupuje surove nafte na svetovnih trgih, saj že dolgo nima več svoje rafinerije. Namesto tega naftne derivate kupuje na mediteranskih trgih, zato so maloprodajne cene toliko bolj odvisne od tamkajšnjega gibanja cen kot pa od cen surove nafte.

V Sloveniji, ki velja za eno redkih držav z reguliranimi cenami goriv, končno ceno goriv sestavljajo cena goriva na veleprodajnih trgih, trošarina države, marže trgovcev, prispevek za obvezne rezerve in trošarine ter davek na dodano vrednost. 

Ob tem na vladi pojasnjujejo, da vsaj za zdaj z ukrepi še vedno ščitijo kupce, saj bi cena za liter 95-oktanskega bencina, če cen ne bi regulirali, po zadnji spremembi z dne 22. novembra znašala 1,567 evra, cena za liter dizelskega goriva pa 1,774 evra - kar je še vedno pod evropskim povprečjem. A dejstvo je, da dvig cen naftnih derivatov sledi spremembam cen nafte na globalnih trgih, najkrajšo pa so pri tem znova potegnili potrošniki.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord