"Če smo na telefonu LAHKO dosegljivi vedno in povsod, ne pomeni, da to tudi MORAMO biti"

Se še spomnite tistega telefona, ki ni imel ekrana, imel pa je kaka dva metra dolg kabel, ki je telefoniranje omejil le na prostor, kolikor ste se lahko oddaljili od stene, v katero je bil priključen? Če vas ni bilo doma, ko je kdo klical, se pač niste oglasili in nihče ni pričakoval, da boste v petih minutah po zamujenem klicu klicali nazaj. Niti zameril ni, če niste.

Danes te naprave nosimo veliko bližje, še več, postali so naši podaljški rok. In pogosto so tudi prva stvar, ki jo pogledamo, ko se zbudimo. Ja, prva – pogledamo jo prej kot partnerja, ki spi na drugi strani postelje. 

Povprečen človek na telefonu dnevno preživi 3 ure in 15 minut, kar je 50 dni na leto! 

Telefonski klici, kot smo jih poznali nekoč, danes predstavljajo zelo majhen odstotek stvari, ki jih počnemo s pametnim mobilnim telefonom. Koliko časa mislite, da čez dan v seštevku preživite na telefonu? 

Za podrobnejši vpogled v čas, ki ga zapravimo v družbi tega pametnega zaslona in za zavestnejše upravljanje z njim, so na voljo že številne aplikacije. Ena od takšnih, ki deluje na operacijskih sistemih iOS in Android, je na primer RescueTime. S pomočjo takšnih aplikacij imate lahko natančen vpogled, koliko minut (ali ur) ste preživeli na Facebooku, koliko na Instagramu in YouTubu, koliko ste porabili za klice in pisanje sporočilc ter za vse druge aplikacije. Pogled na vse seštete minute, ki vam čez dan uidejo na telefonu, pa je lahko precej neprijetno spoznanje.

Zbrani podatki aplikacije RescueTime, ki so jih objavili v študiji, kažejo, da povprečen človek na telefonu dnevno preživi 3 ure in 15 minut, kar je 50 dni na leto! Poleg tega najbolj aktivnih 20 odstotkov uporabnikov telefonov na njih preživi nad štiri ure in pol dnevno. Zanimivo, večina ljudi največ časa na telefonih preživi med tednom, medtem ko med vikendi zanj porabi manj časa. Zgornje podatke so zbrali od 11 tisoč uporabnikov omenjene aplikacije. 

Kako pogosto odklenete telefon brez določenega cilja in namena? 

Verjetno ste se že ujeli, kako odklenete telefon, ne da bi na njem imeli kakšen opravek. Ampak zgolj tako, ker tisto sekundo med čakanjem na prevoz, na poštnem okencu ali kaj tretjega nimate ničesar za početi, zgolj gledati v drevesa ali opazovati mimoidoče pa vas že dolgočasi. Ena od stvari, ki jo aplikacija meri, je tudi to, kolikokrat na dan telefon dvignete in odklenete.

V povprečju to storimo 58-krat dnevno. Od tega 30-krat med 9. in 17. uro, kar je za večino (kljub družbenim spremembam v urnikih in načinih dela) med delovnim časom. Včasih z nekim določenim namenom, na primer, da bi opravili klic, napisali sporočilo ali mail, pogosto pa nas to "hitro" dejanje odpelje nekam povsem drugam in sproži verižno reakcijo. Tako se nevede znajdemo med drsanjem po zaslonu Facebooka ali Instagrama, ne da bi sploh vedeli, kako smo tja prišli. 

Družbena omrežja imajo enak sistem kot kazinoji 

Ustvarjalci družbenih omrežij za to, da bi nas na njih obdržali čimdlje, uporabljajo številne taktike, ki so sorodne tistim v kazinojih. Vključujejo možnost drsanja po zaslonu v neskončnost, saj se vsebina nikoli ne konča in se vedno nalaga nova, hkrati pa vas na vrhu ekrana čaka še opozorilce, da lahko zid z najnovejšimi novicami osvežite s potegom navzgor, tako, da ujamete še pravkar objavljene vsebine, ki ste jih med drsanjem po starih morda že zamudili.

Vplive družbenih medijev na mlade sicer naslavljajo številne raziskave, a dejstvo je, da so ta zasvoljiva za prav vse generacije in starejši uporabniki nanje niso nič bolj imuni.

Med službenim časom na telefonu izgubimo več kot pol ure na dan 

Podatki omenjene študije kažejo, da v 70 odstotkih, ko odklenemo telefon, na njem preživimo manj kot dve minuti. V 25 odstotkih nam požre med dve do deset minut in 5 odstotkov dnevnih odklepanj telefona nam vsakič vzame več kot deset minut. 

Med službenim časom tako povprečen uporabnik na telefonu v osemurnem delovniku preživi 37,5 minute. Le peščica ljudi se telefona ni dotaknila več kot 1 uro in 43 minut skupaj.

"Če lahko, še ne pomeni, da tudi morate" 

Stavek, ki se mi je te dni zapisal v misli, je iz ust Aljoše Bagola, izvršnega kreativnega direktorja v agenciji Pristop, ki je na nedavni konferenci Sempl predaval o izkušnji izgorelosti, o kateri je pred kratkim napisal tudi knjigo, ki gre že v drugi ponatis. 

Večkrat nagrajeni oglaševalec je leta 2017 po nizu migren prišel do izgorelosti, poleg delovne vneme in velike produktivnosti pa je eden od koščkov sestavljanke, ki je vodila v tak rezultat, tudi tehnologija in konstantna dostopnost na njej.

Kot je povedal na Semplu, smo ob tehnologiji resnično dobili občutek, da ker lahko, tudi moramo. Ker smo lahko dostopni 24/7, mislimo, da to tudi moramo biti. "Če imamo en neodgovorjen mail, smo že neodgovorni," pravi Bagola.

Kaj lahko storimo? Odgovor je seveda na dlani. Telefone – razen, če gre za nujne stvari – zavestno uporabljamo manj, svoj dragoceni čas pa namenimo za vse drugo. Bagola, na primer, je ob tej izkušnji izklopil vsa obvestila na mobilnem telefonu, vključno z sms sporočili. Tako lažje upravlja svoj čas. 

Zato se naslednjič, ko boste na nekoga jezni, ker vas ne pokliče nazaj, spomnite na čase, ko od ljudi nismo pričakovali, da je to njihova dolžnost. Poleg tega pa verjemite, da se stvari, če se ne oglasite takoj, znajo v vmesnih petih minutah nedosegljivosti pogosto urediti kar same. 

Detoksikacija od tehnologije – nov trend luksuznih potovanj 

Na srečo smo o posledicah, ki jih prinaša pretirana dosegljivost in virtualna prisotnost s pomočjo tehnologije (ter odsotnost v realnem življenju), začeli razmišljati bolj preudarno.

Ni naključje, da mogotci, ki so družbena omrežja izumili, teh svojim otrokom ne pustijo uporabljati. Eden od vročih trendov je tudi detoksikacija od tehnologije, ki se je poslužujejo predvsem ljudje, ki so z njo v vsakdanjem življenju zelo obdani. 

Gre za potovanja v kraje, kjer mobilnikov ne uporabljajo in se popolnoma odklopijo. Ironično je odklop od tehnologije danes postal eden od privilegijev elite. Kot je nekoč že izjavil veliki izumitelj Thomas Edison glede elektrike, rekoč, da jo bodo naredili tako dostopno, da bodo le še bogati prižigali sveče, se očitno danes dogaja s spletom. Povezanost s svetovnim spletom (in svetom) je postala tako samoumevna in celo nujna ter pričakovana, da si popoln odklop očitno lahko privoščijo le še premožni. 

Kaj lahko sami naredimo za to, da nam pametni telefoni ne bi kradli preveč življenja

Odgovor na to se ponuja kar sam. Največji požrešneži časa so zanesljivo družbena omrežja. Ker bi bilo utopično predlagati, da si ta povsem izbrišete, saj nenazadnje prinašajo tudi kup uporabnih stvari, poleg tega pa jih marsikdo uporablja tudi za posel, je ena rešitev ta, da si njihovo uporabo omejite.

Bodisi z aplikacijami, ki merijo ali omejujejo vaš čas na omrežjih, bodisi tako, da ugasnete vsa obvestila, ki vam utripajo z ekrana. Ko bodo obvestila ugasnjena, vas utripajoče rdeče številke z novimi obvestili ne bodo več tako motile in vabile. Prav takšne aplikacije si lahko tudi pomaknete na drugo stran domačega zaslona na telefonu, da ne bodo prvo, kar zagledate, ko ga odklenete s kakšnim drugim namenom. Na prvi strani naj bodo zgolj uporabne stvari, kot so zemljevid, koledar, kamera, kalkulator in osnovna sporočila, prostor za zabavne aplikacije, ki vas hitro zamotijo, pa naj bo na naslednjih zavihkih. 

Verjetno izvedbeno najtežja, a tudi najbolj očitna poteza, pa je seveda to, da takšne kradljivce časa izločamo in zmanjšujemo bolj zavestno. Tako, da večkrat načrtno odložimo telefon, ali ga niti ne odklepamo brez razloga, ga med sprehodom, druženjem in časom zase pustimo doma in svoj čas pogosteje namenimo za svet tukaj in zdaj.

Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel