Lani rekordno število nesreč v gorah (kaj je krivo?)

V letu 2023 smo v Sloveniji presegli predlansko rekordno število nesreč v gorah. Reševalci Gorske reševalne zveze Slovenije so posredovali na 687 intervencijah (leta 2022: 667), pri čemer v to številko niso vključene intervencije gorskih reševalcev v času katastrofalnih poplav.

Največ nesreč je bilo na območju Gorske reševalne službe Bohinj (90) in Gorske reševalne službe Tolmin (84).

Največ – 139, to je 20 odstotkov – ponesrečenih je bilo v starostni skupini od 20 do 29 let.

Nesreče so se v največji meri zgodile zaradi zdrsa (164) in nepoznavanja terena (146). 

Glede na aktivnosti v gorah, pri katerih so morali reševalci najpogosteje ukrepati, tako kot v 2022 tudi v 2023 izstopajo hoja po poti (306 intervencij), plezanje (46), hoja po brezpotju (45) in aktivnosti v zraku (36). 

Turiste so reševali v 293 intervencijah. Zaradi lanskih katastrofalnih poplav je bilo od začetka avgusta dalje v slovenskih gorah občutno manj tujih turistov, tako da so bili, za razliko od lani, v nesrečah v večini primerov udeleženi Slovenci (405 intervencij).

Helikopter je sodeloval pri 295 intervencijah – 43 odstotkov intervencij. Kar 20-krat so gorski reševalci reševali pri nesrečah pri delu (gozdarske nesreče). Poleg reševalnih akcij je bilo v letu 2023 tudi 56 iskalnih akcij.

V 2023 je bilo 28 nesreč s smrtnim izidom (leta 2022: 38). Največkrat so reševali nepoškodovane osebe (v 322 intervencijah) in osebe z lažjimi poškodbami (164 intervencij).

Izstopajoče intervencije

Izstopajoče intervencije v 2023 so bila reševanja v času avgustovskih poplav. To je bila ena izmed največjih in najdaljših intervencij, samo na območju Gorske reševalne službe Koroške je bilo na terenu aktivnih 57 članov Gorske reševalne zveze Slovenije. Poleg Koroške je bilo najbolj prizadeto društvo Gorske reševalne službe Kamnik, ki je ostalo brez svojih na novo zgrajenih prostorov. 

Med intervencijami, ki bodo reševalcem letos ostale v spominu, so še reševanje pod Triglavsko škrbino (Gorska reševalna služba Bohinj), reševalna akcija na Kokrški Kočni (Gorska reševalna služba Kranj), reševanje v steni Jerebice (Gorska reševalna služba Bovec), poseben izziv je bilo tudi reševanje bika (Gorska reševalna služba Škofja Loka).

Na začetku vsakega leta Gorska reševalna zveza Slovenije naredi analizo intervencij gorskih reševalcev za preteklo leto. Vodenje statistik ima velik pomen zaradi primerjave trendov skozi leta in vpogleda v potrebe s terena.

Podatki kažejo, da je intervencij in nesreč v gorah vse več, predvsem zaradi povečanja obiska gora. V zadnjih desetih letih se je število intervencij s 392 (leta 2013) povzpelo na skoraj 700 (687 v letu 2023).

Osnovna pravila ob obisku gora

Lansko leto je z 20 več intervencijami v primerjavi z letom poprej pokazatelj, da veliko obiskovalcev slovenskih gora še vedno ne upošteva osnovnih pravil, ki jih moramo upoštevati že pred odhodom v gore. Prvo pravilo, preden se odpravimo v gore, je, da samokritično izberemo svojim zmožnostim in znanju primerno turo, se nanjo dobro pripravimo, se odpravimo dovolj zgodaj, upoštevamo in večkrat preverimo vremensko napoved na zanesljivih virih ter s seboj vzamemo vso potrebno opremo, ki jo znamo tudi uporabljati.

Plačljivost gorskega reševanja

Gorske reševalna zveza Slovenije proaktivno sodeluje s predlogi v želji, da se uredi problematika plačljivosti gorskega reševanja. "Država bo morala poiskati ustrezno finančno vzdržno rešitev za pokrivanje stroškov reševalnih akcij, še posebej helikopterskih reševanj, ki v zadnjem času, tudi zaradi velikega povečanja števila reševanj tujih državljanov, hitro naraščajo," menijo in opozarjajo, da so turisti, ki zahajajo v slovenske gore, velikokrat slabo pripravljeni, brez ustrezne opreme, velikokrat podcenijo zahtevnost slovenskih gora. Z namenom ureditve širšega področja gorskega reševanja se v okviru Ministrstva za obrambo skupaj z vsemi deležniki pripravljajo tudi vsebinski predlogi za sprejem novega zakona o gorskem reševanju.

"Poslanstvo Gorske reševalne zveze Slovenije je prostovoljno pomagati ljudem pri nesrečah v gorah in na teže dostopnih terenih," pravijo. Začetki gorske reševalne službe segajo v leto 1912, med prvimi reševalci pa so bili vsi takratni vrhunski alpinisti. 800 gorskih reševalcev v 17 društvih Gorske reševalne službe z vse Slovenije deluje znotraj Gorske reševalne zveze Slovenije, ki je tudi članica mednarodne komisije za reševanje v gorah ICAR. 

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol